Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
15 let od premiere baletne predstave Radio and Juliet in čas za reorganizacijo garderobne omare
V Petku brez pravila (#PBP) po pravilu ostajamo doma in gremo zvečer na baletno predstavo prek digitalnih kanalov. Točno ob 20h bo na YouTube kanalu SNG Maribor posnetek uprizoritve baletne predstave Radio and Juliet, ki te dni praznuje 15 let in je v svetovno baletno orbito izstrelila koreografa, plesalca, danes pa umetniškega vodjo SNG Opere in baleta Maribor, Edwarda Cluga. Clug je leta 2005 v omenjeni predstavi šokiral s svojim nepredvidenim soočenjem glasbe in giba, združil je Shakespearjevo klasiko in glasbo skupine Radiohead. In že pred 15-imi leti je v predstavi uporabil nekaj, kar je del trenutne realnosti – medicinske maske.
Trenutna realnost so koncerti doma, gledališče doma, telovadba doma, ni izgovorov, da ne bi imeli še baleta doma – vprašanje je le, v kakšnem stranju je potem naš dom? Je bolj pospravljen kot sicer ali niti ne? Po metodi Marie Kondo, bomo stanovanje pospravili le enkrat v življenju, razlaga pri avtorici izšolana svetovalka za organiziranje domov, Tina Markun:
“Pri tem pospravljanju ne gre samo za to, da imamo urejene omare, police in predalnike, temveč za to, da se zazremo vase ter začnemo drugače živeti in spremeniti odnos do stvari oziroma do potrošništva.”
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
15 let od premiere baletne predstave Radio and Juliet in čas za reorganizacijo garderobne omare
V Petku brez pravila (#PBP) po pravilu ostajamo doma in gremo zvečer na baletno predstavo prek digitalnih kanalov. Točno ob 20h bo na YouTube kanalu SNG Maribor posnetek uprizoritve baletne predstave Radio and Juliet, ki te dni praznuje 15 let in je v svetovno baletno orbito izstrelila koreografa, plesalca, danes pa umetniškega vodjo SNG Opere in baleta Maribor, Edwarda Cluga. Clug je leta 2005 v omenjeni predstavi šokiral s svojim nepredvidenim soočenjem glasbe in giba, združil je Shakespearjevo klasiko in glasbo skupine Radiohead. In že pred 15-imi leti je v predstavi uporabil nekaj, kar je del trenutne realnosti – medicinske maske.
Trenutna realnost so koncerti doma, gledališče doma, telovadba doma, ni izgovorov, da ne bi imeli še baleta doma – vprašanje je le, v kakšnem stranju je potem naš dom? Je bolj pospravljen kot sicer ali niti ne? Po metodi Marie Kondo, bomo stanovanje pospravili le enkrat v življenju, razlaga pri avtorici izšolana svetovalka za organiziranje domov, Tina Markun:
“Pri tem pospravljanju ne gre samo za to, da imamo urejene omare, police in predalnike, temveč za to, da se zazremo vase ter začnemo drugače živeti in spremeniti odnos do stvari oziroma do potrošništva.”
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Neveljaven email naslov