Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekipa Ptičje simfonije se že tretje leto zapored odpravlja na teren, kjer bo lovila ptičje petje za nedeljski jutranji program. Na terenu se odlično znajdejo, tudi če dežuje, veliko zaslug za to imajo radijski tonski mojstri in ornitologi, ki tudi ob manj ugodnih pogojih, prepoznajo ptice.
Ekipa Ptičje simfonije se že tretje leto zapored odpravlja na teren, kjer bo znova na preizkušnji tudi iznajdljivost naših tonskih mojstrov
Prva nedelja v maju je na Prvem že pet let rezervirana za Ptičjo simfonijo. Preden se ekipa že tretjič zapoed odpravi na teren, smo izbrskali nekaj prigod iz zakulisja. Andreja Gradišar je bila lani najbolj začudena nad “dodatno opremo” našega tonskega mojstra.
“Tehnik Damjan Rostan ima izkušnje s plazenjem po grmovju in postavljanjem mikrofonov. Lani smo imeli težavo, ker je deževalo in zato mikrofoni niso mogli biti na prostem. On je na sredini grmovja poiskal varen prostor, kjer bi vseeno lahko ujeli nekaj ptic. S seboj je prinesel hlačne nogavice, ki jih je uporabil za zaščito mikrofona. Dejansko ga je oblekel z njimi. Če so mikrofoni mokri namreč »praskajo« in potem namesto ptičjega petka slišimo le pokanje.”
V Škocjanskem zatoku, kjer bo ekipa gostovala letos, si obetajo »eno veliko ptičjo zabavo«. Za prepoznavanje ptic bodo tudi tokrat skrbeli ornitologi, nad njihovim sluhom in znanjem nihče ne ostane ravnodušen.
»Slišijo dobro, tudi če se ptice oglašajo več km stran in to res kaže na to, kako močno so povezani z naravno in pticami.«
230 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Ekipa Ptičje simfonije se že tretje leto zapored odpravlja na teren, kjer bo lovila ptičje petje za nedeljski jutranji program. Na terenu se odlično znajdejo, tudi če dežuje, veliko zaslug za to imajo radijski tonski mojstri in ornitologi, ki tudi ob manj ugodnih pogojih, prepoznajo ptice.
Ekipa Ptičje simfonije se že tretje leto zapored odpravlja na teren, kjer bo znova na preizkušnji tudi iznajdljivost naših tonskih mojstrov
Prva nedelja v maju je na Prvem že pet let rezervirana za Ptičjo simfonijo. Preden se ekipa že tretjič zapoed odpravi na teren, smo izbrskali nekaj prigod iz zakulisja. Andreja Gradišar je bila lani najbolj začudena nad “dodatno opremo” našega tonskega mojstra.
“Tehnik Damjan Rostan ima izkušnje s plazenjem po grmovju in postavljanjem mikrofonov. Lani smo imeli težavo, ker je deževalo in zato mikrofoni niso mogli biti na prostem. On je na sredini grmovja poiskal varen prostor, kjer bi vseeno lahko ujeli nekaj ptic. S seboj je prinesel hlačne nogavice, ki jih je uporabil za zaščito mikrofona. Dejansko ga je oblekel z njimi. Če so mikrofoni mokri namreč »praskajo« in potem namesto ptičjega petka slišimo le pokanje.”
V Škocjanskem zatoku, kjer bo ekipa gostovala letos, si obetajo »eno veliko ptičjo zabavo«. Za prepoznavanje ptic bodo tudi tokrat skrbeli ornitologi, nad njihovim sluhom in znanjem nihče ne ostane ravnodušen.
»Slišijo dobro, tudi če se ptice oglašajo več km stran in to res kaže na to, kako močno so povezani z naravno in pticami.«
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Neveljaven email naslov