Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Da najdemo plastične delčke, nam ni treba "rudarit"

03.07.2020


3. julij je dan brez plastičnih vrečk in praznik slovenskih rudarjev

Namen dneva brez plastične vrečke je opozoriti na realne in zaskrbljujoče posledice, ki jih ima njihova uporaba na okolje. Na to smo točno pred dvema letoma opozarjali na Prvem v Torkovem kvizu in zdaj je odlična priložnost za refleksijo. Kaj se je v tem času spremenilo? 1. januarja 2019 smo dobili novo zakonodajo, ki prepoveduje brezplačne plastične vrečke na blagajnah, a povečala se je poraba plastičnih vrečk na oddelkih sadja in zelenjave.

"Iskreno, v trgovini še nikoli ni bil pred ali za mano nekdo s svojo vrečko za sadje in zelenjavo. Hodijo sicer v trgovino s svojimi nakupovalnimi vrečkami, a nismo še na konju." - Katja Sreš, Ekologi brez meja

Ampak bi bil čas, da bi že bili. Še nedavno je obstjala ocena, da bo - če se nič ne spremeni - do leta 2050 v morjih več plastike, kot rib. Po zadnjih raziskavah je jasno, da smo podcenili količino plastike v naših morjih za kar dva in pol-krat...

Ni kotička na našem planetu, kjer ne bi našli mikroplastike. Najbrž bi jo našli tudi v rudnikih. 3. julija svoj praznik praznujejo slovenski rudarji, v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 začeli zasavski rudarji. Zasavski, velenjski, idrijski, mežiški rudarji...kaj pa kočevski rudarji? Tudi. Čeprav po pripovedovanju Vesne Jerbič Perko s Pokrajinskega muzeja Kočevje, marsikdo ne ve, da je Kočevje rudarsko mesto:

"Po 2. svetovni vojni je prav rudnik začel gospodastvo postavljati na noge. Tudi železnica je v Kočevje prišla zaradi rudnika. Danes je spomin na rudarske čase opaziti predvsem v rudarskih kolonijah, upravni stavbi, imenih posameznih ulic in Kočevskem (rudniškem) jezeru."

In v vsakoletnem srečanju ob prazniku. Zgodb nikoli ne zmanjka in prav te zgodbe skrbijo, da se ohranja spomin na rudniško tradicijo.


Petek brez pravila

229 epizod


Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.

Da najdemo plastične delčke, nam ni treba "rudarit"

03.07.2020


3. julij je dan brez plastičnih vrečk in praznik slovenskih rudarjev

Namen dneva brez plastične vrečke je opozoriti na realne in zaskrbljujoče posledice, ki jih ima njihova uporaba na okolje. Na to smo točno pred dvema letoma opozarjali na Prvem v Torkovem kvizu in zdaj je odlična priložnost za refleksijo. Kaj se je v tem času spremenilo? 1. januarja 2019 smo dobili novo zakonodajo, ki prepoveduje brezplačne plastične vrečke na blagajnah, a povečala se je poraba plastičnih vrečk na oddelkih sadja in zelenjave.

"Iskreno, v trgovini še nikoli ni bil pred ali za mano nekdo s svojo vrečko za sadje in zelenjavo. Hodijo sicer v trgovino s svojimi nakupovalnimi vrečkami, a nismo še na konju." - Katja Sreš, Ekologi brez meja

Ampak bi bil čas, da bi že bili. Še nedavno je obstjala ocena, da bo - če se nič ne spremeni - do leta 2050 v morjih več plastike, kot rib. Po zadnjih raziskavah je jasno, da smo podcenili količino plastike v naših morjih za kar dva in pol-krat...

Ni kotička na našem planetu, kjer ne bi našli mikroplastike. Najbrž bi jo našli tudi v rudnikih. 3. julija svoj praznik praznujejo slovenski rudarji, v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 začeli zasavski rudarji. Zasavski, velenjski, idrijski, mežiški rudarji...kaj pa kočevski rudarji? Tudi. Čeprav po pripovedovanju Vesne Jerbič Perko s Pokrajinskega muzeja Kočevje, marsikdo ne ve, da je Kočevje rudarsko mesto:

"Po 2. svetovni vojni je prav rudnik začel gospodastvo postavljati na noge. Tudi železnica je v Kočevje prišla zaradi rudnika. Danes je spomin na rudarske čase opaziti predvsem v rudarskih kolonijah, upravni stavbi, imenih posameznih ulic in Kočevskem (rudniškem) jezeru."

In v vsakoletnem srečanju ob prazniku. Zgodb nikoli ne zmanjka in prav te zgodbe skrbijo, da se ohranja spomin na rudniško tradicijo.


16.10.2020

Oči, kaj mi boš danes natisnil za kosilo?

3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.


09.10.2020

Kolikokrat si v restavraciji naročite predjed?

Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.


02.10.2020

Smeh je pol zdravja, če le ni škodoželjen

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.


25.09.2020

"Micelij je naš evangelij"

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.


18.09.2020

V vesolju kitar

Od akustike in klasike do elektrike na dan obletnice smrti Jimija Hendrixa.


18.09.2020

V vesolju kitar

Od akustike in klasike do elektrike na dan obletnice smrti Jimija Hendrixa.


11.09.2020

Branje mora biti vedno malo nevarno

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.


04.09.2020

Ričet = sluzasta jed, pleskavica ime dobila po ploskanju

Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.


28.08.2020

Petek brez pravila - Oglasi nastajajo v povezavi z duhom časa

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.


21.08.2020

To ni bila hrana, to je bil priboljšek

Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.


14.08.2020

Petek brez pravila - Geolov

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.


07.08.2020

Koša? Laganini do učenja izolskega slenga.

Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.


31.07.2020

"Nihče ne hodi v gore le zato, ker mu je všeč siva barva skal"

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.


24.07.2020

Petek brez pravila - So družabne igre še "in"?

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.


17.07.2020

Je majolika z Majorke?

"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.


10.07.2020

Gravitacija je njegovo edino lepilo

Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.


26.06.2020

V službi raje fikus ali pes?

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.


19.06.2020

Če hočeš najti pravo ljubezen, moraš v Trafiko

Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.


12.06.2020

Slovenci pridelamo 500 ton školjk letno, najdražje so ladinke ali »morski tartufi«

Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.


Stran 11 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov