Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3. julij je dan brez plastičnih vrečk in praznik slovenskih rudarjev
Namen dneva brez plastične vrečke je opozoriti na realne in zaskrbljujoče posledice, ki jih ima njihova uporaba na okolje. Na to smo točno pred dvema letoma opozarjali na Prvem v Torkovem kvizu in zdaj je odlična priložnost za refleksijo. Kaj se je v tem času spremenilo? 1. januarja 2019 smo dobili novo zakonodajo, ki prepoveduje brezplačne plastične vrečke na blagajnah, a povečala se je poraba plastičnih vrečk na oddelkih sadja in zelenjave.
"Iskreno, v trgovini še nikoli ni bil pred ali za mano nekdo s svojo vrečko za sadje in zelenjavo. Hodijo sicer v trgovino s svojimi nakupovalnimi vrečkami, a nismo še na konju." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Ampak bi bil čas, da bi že bili. Še nedavno je obstjala ocena, da bo - če se nič ne spremeni - do leta 2050 v morjih več plastike, kot rib. Po zadnjih raziskavah je jasno, da smo podcenili količino plastike v naših morjih za kar dva in pol-krat...
Ni kotička na našem planetu, kjer ne bi našli mikroplastike. Najbrž bi jo našli tudi v rudnikih. 3. julija svoj praznik praznujejo slovenski rudarji, v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 začeli zasavski rudarji. Zasavski, velenjski, idrijski, mežiški rudarji...kaj pa kočevski rudarji? Tudi. Čeprav po pripovedovanju Vesne Jerbič Perko s Pokrajinskega muzeja Kočevje, marsikdo ne ve, da je Kočevje rudarsko mesto:
"Po 2. svetovni vojni je prav rudnik začel gospodastvo postavljati na noge. Tudi železnica je v Kočevje prišla zaradi rudnika. Danes je spomin na rudarske čase opaziti predvsem v rudarskih kolonijah, upravni stavbi, imenih posameznih ulic in Kočevskem (rudniškem) jezeru."
In v vsakoletnem srečanju ob prazniku. Zgodb nikoli ne zmanjka in prav te zgodbe skrbijo, da se ohranja spomin na rudniško tradicijo.
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
3. julij je dan brez plastičnih vrečk in praznik slovenskih rudarjev
Namen dneva brez plastične vrečke je opozoriti na realne in zaskrbljujoče posledice, ki jih ima njihova uporaba na okolje. Na to smo točno pred dvema letoma opozarjali na Prvem v Torkovem kvizu in zdaj je odlična priložnost za refleksijo. Kaj se je v tem času spremenilo? 1. januarja 2019 smo dobili novo zakonodajo, ki prepoveduje brezplačne plastične vrečke na blagajnah, a povečala se je poraba plastičnih vrečk na oddelkih sadja in zelenjave.
"Iskreno, v trgovini še nikoli ni bil pred ali za mano nekdo s svojo vrečko za sadje in zelenjavo. Hodijo sicer v trgovino s svojimi nakupovalnimi vrečkami, a nismo še na konju." - Katja Sreš, Ekologi brez meja
Ampak bi bil čas, da bi že bili. Še nedavno je obstjala ocena, da bo - če se nič ne spremeni - do leta 2050 v morjih več plastike, kot rib. Po zadnjih raziskavah je jasno, da smo podcenili količino plastike v naših morjih za kar dva in pol-krat...
Ni kotička na našem planetu, kjer ne bi našli mikroplastike. Najbrž bi jo našli tudi v rudnikih. 3. julija svoj praznik praznujejo slovenski rudarji, v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 začeli zasavski rudarji. Zasavski, velenjski, idrijski, mežiški rudarji...kaj pa kočevski rudarji? Tudi. Čeprav po pripovedovanju Vesne Jerbič Perko s Pokrajinskega muzeja Kočevje, marsikdo ne ve, da je Kočevje rudarsko mesto:
"Po 2. svetovni vojni je prav rudnik začel gospodastvo postavljati na noge. Tudi železnica je v Kočevje prišla zaradi rudnika. Danes je spomin na rudarske čase opaziti predvsem v rudarskih kolonijah, upravni stavbi, imenih posameznih ulic in Kočevskem (rudniškem) jezeru."
In v vsakoletnem srečanju ob prazniku. Zgodb nikoli ne zmanjka in prav te zgodbe skrbijo, da se ohranja spomin na rudniško tradicijo.
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Neveljaven email naslov