Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure
Miha Brinovec je kot umetnik v naravi poznan tudi po svetu. Vabila na različne prireditve v Londonu, ZDA in Italiji je začel prejemati po tem, ko je slike svojih kamnitih skulptur objavljal na Facebooku.
Najprej nabere kamne, ki so mu všeč, so posebni in nenavadnih oblik. Nato začne sestavljati.
»Zgornji kamen je navadno najtežji in največji, da je bolj »vau« efekt in zgleda bolj nemogoče. Vse kamne je treba držati. Treba jih je nalagati tako, da ko držiš vrhnjega in ga pritiskaš navzdol, vsi ostali že stojijo, če pa ga spustiš vsi padejo. Bolj kot treniraš, bolj dobiš občutek, kje bo tisti »klik«, ko bo vse obstalo in ko spustiš iz rok, dejansko res obstoji.«
Najbolj ga je prevzela pokrajina na Norveškem, na Lofotskih otokih, kjer je veliko granita.
»Tudi v Posočju se najde veliko koncev, kjer je divjina še prava, kjer ne pridejo ljudje blizu. Ta divjina me najbolj fascinira. Recimo dolina reke Idrije je tudi taka.«
225 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure
Miha Brinovec je kot umetnik v naravi poznan tudi po svetu. Vabila na različne prireditve v Londonu, ZDA in Italiji je začel prejemati po tem, ko je slike svojih kamnitih skulptur objavljal na Facebooku.
Najprej nabere kamne, ki so mu všeč, so posebni in nenavadnih oblik. Nato začne sestavljati.
»Zgornji kamen je navadno najtežji in največji, da je bolj »vau« efekt in zgleda bolj nemogoče. Vse kamne je treba držati. Treba jih je nalagati tako, da ko držiš vrhnjega in ga pritiskaš navzdol, vsi ostali že stojijo, če pa ga spustiš vsi padejo. Bolj kot treniraš, bolj dobiš občutek, kje bo tisti »klik«, ko bo vse obstalo in ko spustiš iz rok, dejansko res obstoji.«
Najbolj ga je prevzela pokrajina na Norveškem, na Lofotskih otokih, kjer je veliko granita.
»Tudi v Posočju se najde veliko koncev, kjer je divjina še prava, kjer ne pridejo ljudje blizu. Ta divjina me najbolj fascinira. Recimo dolina reke Idrije je tudi taka.«
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Medtem, ko v Veliki Britaniji praznujejo nacionalni dan piškota, bomo pri nas dobili prvi drive-in koncert.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
V Petku brez pravila o nadomestku Evrovizije, navadah oboževalcev izborqa in čebelicah, ki napovedujejo tematsko jutro na Prvem.
Neveljaven email naslov