Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Majolika je postala mitološki predmet slovenske tradicije, v ljudskih pesmih jo opevajo kot simbol dobre in vesele družbe
"Slovenci bolj ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije.
"Majolika je keramična tehnika, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Potem so ta znanja potovala skupaj s keramiki v severno Italijo in južno Španijo, ki je bila takrat zasedena, in od tam naprej čez Balearske otoke, recimo Majorko, v Italijo oz. najprej na Sicilijo. In po otoku Majorka je ta tehnika dobila ime majolika."
Majolika je torej keramična tehnika in posoda. Ampak tako ni povsod po Evropi:
"Ime za keramično tehniko majolika je ime, ki ga uporabljajo po vsem svetu, ime za posodo, majolika, uporabljamo samo tukaj, v Sloveniji."
Keramična tehnika majolika ima posebnost in to je bela glazura:
"Običajno so do takrat, do izuma te bele glazure, glazirali keramične posode s prozorno svinčevo glazuro. Glazura je steklasta snov, v njej je običajno dodatek svinca zato, da zniža talilno temperaturo. Zakaj mora biti glazura na keramiki? Ker je keramika porozna in bi tekočina, ki bi jo nalili v takšno posodo, prej ali slej skozi pore v površini posode na neki način hlapela skozi steno."
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Majolika je postala mitološki predmet slovenske tradicije, v ljudskih pesmih jo opevajo kot simbol dobre in vesele družbe
"Slovenci bolj ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije.
"Majolika je keramična tehnika, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Potem so ta znanja potovala skupaj s keramiki v severno Italijo in južno Španijo, ki je bila takrat zasedena, in od tam naprej čez Balearske otoke, recimo Majorko, v Italijo oz. najprej na Sicilijo. In po otoku Majorka je ta tehnika dobila ime majolika."
Majolika je torej keramična tehnika in posoda. Ampak tako ni povsod po Evropi:
"Ime za keramično tehniko majolika je ime, ki ga uporabljajo po vsem svetu, ime za posodo, majolika, uporabljamo samo tukaj, v Sloveniji."
Keramična tehnika majolika ima posebnost in to je bela glazura:
"Običajno so do takrat, do izuma te bele glazure, glazirali keramične posode s prozorno svinčevo glazuro. Glazura je steklasta snov, v njej je običajno dodatek svinca zato, da zniža talilno temperaturo. Zakaj mora biti glazura na keramiki? Ker je keramika porozna in bi tekočina, ki bi jo nalili v takšno posodo, prej ali slej skozi pore v površini posode na neki način hlapela skozi steno."
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Medtem, ko v Veliki Britaniji praznujejo nacionalni dan piškota, bomo pri nas dobili prvi drive-in koncert.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
V Petku brez pravila o nadomestku Evrovizije, navadah oboževalcev izborqa in čebelicah, ki napovedujejo tematsko jutro na Prvem.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Ekipa Ptičje simfonije se že tretje leto zapored odpravlja na teren, kjer bo lovila ptičje petje za nedeljski jutranji program. Na terenu se odlično znajdejo, tudi če dežuje, veliko zaslug za to imajo radijski tonski mojstri in ornitologi, ki tudi ob manj ugodnih pogojih, prepoznajo ptice.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Quarantopoly oziroma po slovensko Karantopoli je iznajdljiva različica neke druge družabne igre, kjer je v ospredju imaginarni denar ter gradnja hiš in hotelov. Slovenska domislica, ki je nastala kot posledica dolgčasa med – logično – karanteno, pa za cilj zastavlja domače okolje
Neveljaven email naslov