Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolov na Petek brez pravila
Kaj je "geocaching" ali po slovensko geolov? Povedano enostavno, gre za obliko iskanja zakladov s pomočjo tehnologije. Začelo se je pred dvajsetimi leti v Združenih državah Amerike, ko so podatki satelitov postali dosegljivi tudi običajnim uporabnikom GPS sprejemnikov.
In kako postanemo geolovec ter kakšna so pravila te raziskovalno-orientacijske, matematično-logične in miselne igre? Enostavna, razlagata Igor Čabrian in Gregor Podkrižnik, geolovca ter člana slovenskega geocaching kluba. Treba se je (brezplačno) registrirati na spletni strani in/ali naložiti aplikacijo, na napravi (običajno je to mobilni telefon) vključiti lokacijo in na zemljevidu se izrišejo skriti zakladi. Koordinate vodijo do njih, a ni nujno, da zaklad odkrijemo takoj. Lahko gre samo za namig, ki nas usmeri v nadaljnje raziskovanje.
"Plezanje po drevesih ali večurno veslanje ni nič neobičajnega. V Sloveniji imamo denimo zaklad, ki se bere kot vojni roman in v procesu iskanja je treba tudi s partizanskimi šiframi ravozlat neko besedilo."
Zaklad si običajno predstavljamo kot skrinjo/škatlo, polno zlatnikov. Pri geolovu je podobnost izključno v primarni obliki.
"Načeloma gre res za škatlo, v njej mora biti vpisni dnevnik, kamor se najditelj vpiše (uporabniško ime in datum). V škatli so lahko tudi različni predmeti (tudi t.i. sledljivčki), ne sme biti pa nevarnih stvari, nožev, hrane, ipd."
Po svetu je skritih več kot 3 milijone zakladov, tudi igralce štejemo v milijonih. V Sloveniji je zakladov nekaj več kot 5 tisoč, okoli 2500 igralcev pa na leto najde vsaj enega.
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Geolov na Petek brez pravila
Kaj je "geocaching" ali po slovensko geolov? Povedano enostavno, gre za obliko iskanja zakladov s pomočjo tehnologije. Začelo se je pred dvajsetimi leti v Združenih državah Amerike, ko so podatki satelitov postali dosegljivi tudi običajnim uporabnikom GPS sprejemnikov.
In kako postanemo geolovec ter kakšna so pravila te raziskovalno-orientacijske, matematično-logične in miselne igre? Enostavna, razlagata Igor Čabrian in Gregor Podkrižnik, geolovca ter člana slovenskega geocaching kluba. Treba se je (brezplačno) registrirati na spletni strani in/ali naložiti aplikacijo, na napravi (običajno je to mobilni telefon) vključiti lokacijo in na zemljevidu se izrišejo skriti zakladi. Koordinate vodijo do njih, a ni nujno, da zaklad odkrijemo takoj. Lahko gre samo za namig, ki nas usmeri v nadaljnje raziskovanje.
"Plezanje po drevesih ali večurno veslanje ni nič neobičajnega. V Sloveniji imamo denimo zaklad, ki se bere kot vojni roman in v procesu iskanja je treba tudi s partizanskimi šiframi ravozlat neko besedilo."
Zaklad si običajno predstavljamo kot skrinjo/škatlo, polno zlatnikov. Pri geolovu je podobnost izključno v primarni obliki.
"Načeloma gre res za škatlo, v njej mora biti vpisni dnevnik, kamor se najditelj vpiše (uporabniško ime in datum). V škatli so lahko tudi različni predmeti (tudi t.i. sledljivčki), ne sme biti pa nevarnih stvari, nožev, hrane, ipd."
Po svetu je skritih več kot 3 milijone zakladov, tudi igralce štejemo v milijonih. V Sloveniji je zakladov nekaj več kot 5 tisoč, okoli 2500 igralcev pa na leto najde vsaj enega.
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Neveljaven email naslov