Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.

V Idriji je lani šest proizvajalcev združenih v Društvo za promocijo in zaščito idrijskih jedi izdelalo 56.600 kg žlikrofov

Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti.

"Žlikrofe poznam iz učbenikov, so slovenska značilna jed, mislim pa da so iz Prlekije. Ne? - Iz Idrije - Ojoj! Mogoče je pa res dobro, da nimam geografije na maturi."

Žlikrofi so seveda idrijski, gospodinje so jih sprva pripravljale rudarjem, nato so postali praznična jed. V Petku brez pravila smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.

"Moja mama jih ni delala, ker ni imela časa za to, so zamudni za izdelavo. Je pa k nam prišla šivilja iz Idrije in nam jih je prvič naredila. Takrat sem jih jaz prvič jedla."

Marta Mikuž je upokojitev dočakala v nekdanjem črnovrškem hotelu, kjer je delala v kuhinji. Gostom, večinoma Italijanom in Nizozemcem, so po naročilu pripravljali tudi žlikrofe.

"Mnogo njih je prvič videlo kaj takega, jih nimajo povsod, to je idrijska značilnost!"