Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pokrajinski muzej Maribor vabi k soustvarjanju virtualne zbirke okusov
Petek brez pravila pomaga pri vabilu k sodelovanju sestavljanja virtualne zbirke okusov, ki te dni nastaja v Pokrajinskem muzeju Maribor. Okus ima poleg fizičnega zaznavanja tudi čustveno vrednost in spomine na trenutke ter predmete, ki jih lahko povežemo z določenim okusom. Marsikdo je zdajle najbrž pomislil na Proustove magdalenice, a ne gre samo za asociacije, povezane s hrano. Okus je širši pojem, ki se razvija skozi čas in se spreminja tudi s spreminjanjem družbenih norm. Okus je tudi, ko rečemo, da je nekaj lepo ali grdo.
Čeprav v muzeju ostajajo pri osnovnih okusih, tj. sladko, slano, grenko, kislo, so naštetim dodali še pikantno. Tudi zato, ker je lahko dobra navezava, na primer skrite misli so lahko pikantne, tako kot so lahko spomini grenki ali sladki. In dobra novica je, da je med že prispelimi predlogi več sladkosti kot grenkobe.
"To je bilo kar pričakovano, saj ljudje v spomin raje vtisnemo pozitivne dogodke. Na negativnih, grenkih spominih ne moremo graditi. Med prejetimi predlogi je trenutno na primer lonec za kuhanje sadja, ki spominja na otroštvo, ali pa skodelica, ki spominja na božični čas."
– Drago Oman, muzejski svetovalec v Pokrajinskem muzeju Maribor
Virtualna zbirka okusov Pokrajinskega muzeja Maribor je v nastajanju. Del zgodbe lahko postanete prek izpolnjenega obrazca, objavljenega na spletni strani muzeja. Zgodba pa najbrž ne bo prav zares končana, ker bo vedno dovolj prostora za dodajanje novih spominov.
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pokrajinski muzej Maribor vabi k soustvarjanju virtualne zbirke okusov
Petek brez pravila pomaga pri vabilu k sodelovanju sestavljanja virtualne zbirke okusov, ki te dni nastaja v Pokrajinskem muzeju Maribor. Okus ima poleg fizičnega zaznavanja tudi čustveno vrednost in spomine na trenutke ter predmete, ki jih lahko povežemo z določenim okusom. Marsikdo je zdajle najbrž pomislil na Proustove magdalenice, a ne gre samo za asociacije, povezane s hrano. Okus je širši pojem, ki se razvija skozi čas in se spreminja tudi s spreminjanjem družbenih norm. Okus je tudi, ko rečemo, da je nekaj lepo ali grdo.
Čeprav v muzeju ostajajo pri osnovnih okusih, tj. sladko, slano, grenko, kislo, so naštetim dodali še pikantno. Tudi zato, ker je lahko dobra navezava, na primer skrite misli so lahko pikantne, tako kot so lahko spomini grenki ali sladki. In dobra novica je, da je med že prispelimi predlogi več sladkosti kot grenkobe.
"To je bilo kar pričakovano, saj ljudje v spomin raje vtisnemo pozitivne dogodke. Na negativnih, grenkih spominih ne moremo graditi. Med prejetimi predlogi je trenutno na primer lonec za kuhanje sadja, ki spominja na otroštvo, ali pa skodelica, ki spominja na božični čas."
– Drago Oman, muzejski svetovalec v Pokrajinskem muzeju Maribor
Virtualna zbirka okusov Pokrajinskega muzeja Maribor je v nastajanju. Del zgodbe lahko postanete prek izpolnjenega obrazca, objavljenega na spletni strani muzeja. Zgodba pa najbrž ne bo prav zares končana, ker bo vedno dovolj prostora za dodajanje novih spominov.
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Neveljaven email naslov