Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Napačne predstave o organizaciji časa nas ovirajo, da bi sprostili svoje potenciale, pove dr. ekonomije Klemen Podjed, svetovalec za področje obvladovanja stresa in osebne produktivnosti iz Inštita za produktivnost. Če bomo delali hitreje ali več stvari hkrati, še ne pomeni, da bomo uspešnejši.
Smo z rokovniki in tovrstnimi spletnimi aplikacijami učinkovitejši?
Napačne predstave o organizaciji časa nas ovirajo, da bi sprostili svoje potenciale, pove dr. ekonomije Klemen Podjed, svetovalec za področje obvladovanja stresa in osebne produktivnosti iz Inštita za produktivnost. Če bomo delali hitreje ali več stvari hkrati, še ne pomeni, da bomo uspešnejši.
"Preveč ljudi ima preveč nalog. Najboljši so tisti, ki znajo določiti svoje prioritete in hkrati znajo večkrat uporabiti besedo NE."
Obstaja nekaj zanimivih metod za obvladovanje svojega časa, posebej, če je naša težava odlašanje. Učinkovita je lahko npr. tehnika "pojej živo žabo," ko recimo najprej, ko pridemo v službo, naredimo tisto opravilo, ki nam je najmanj všeč.
Pri organizaciji se marsikdo poslužuje uporabe fizičnih rokovnikov, čeprav sogovornik raje svetuje uporabo spletnih programov oziroma mobilnih aplikacij, ki omogočajo več orodij hkrati.
"Katerakoli metoda organizacije časa je boljša, kot nobena. In to si je dobro zapomniti."
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Napačne predstave o organizaciji časa nas ovirajo, da bi sprostili svoje potenciale, pove dr. ekonomije Klemen Podjed, svetovalec za področje obvladovanja stresa in osebne produktivnosti iz Inštita za produktivnost. Če bomo delali hitreje ali več stvari hkrati, še ne pomeni, da bomo uspešnejši.
Smo z rokovniki in tovrstnimi spletnimi aplikacijami učinkovitejši?
Napačne predstave o organizaciji časa nas ovirajo, da bi sprostili svoje potenciale, pove dr. ekonomije Klemen Podjed, svetovalec za področje obvladovanja stresa in osebne produktivnosti iz Inštita za produktivnost. Če bomo delali hitreje ali več stvari hkrati, še ne pomeni, da bomo uspešnejši.
"Preveč ljudi ima preveč nalog. Najboljši so tisti, ki znajo določiti svoje prioritete in hkrati znajo večkrat uporabiti besedo NE."
Obstaja nekaj zanimivih metod za obvladovanje svojega časa, posebej, če je naša težava odlašanje. Učinkovita je lahko npr. tehnika "pojej živo žabo," ko recimo najprej, ko pridemo v službo, naredimo tisto opravilo, ki nam je najmanj všeč.
Pri organizaciji se marsikdo poslužuje uporabe fizičnih rokovnikov, čeprav sogovornik raje svetuje uporabo spletnih programov oziroma mobilnih aplikacij, ki omogočajo več orodij hkrati.
"Katerakoli metoda organizacije časa je boljša, kot nobena. In to si je dobro zapomniti."
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Neveljaven email naslov