Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, okrog 10 odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Z botanikom prof. dr. Nejcem Joganom o izumiranju rastlinskega sveta
V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, približno deset odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove prof. dr. Nejc Jogan s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
"Največje število ta hip ogroženih vrst je neposreden rezultat človekovega uničevanja."
Primer so recimo divje rastoče orhideje. Pri nas uspeva približno 80 vrst, tudi v visokogorju in gozdovih. Travniške orhideje, ki jih je približno polovica, pa so zelo krhke in slabo prenašajo večje količine dušika v tleh. Ravno ta je posledica trenda zadnjih desetletij: gnojenja travnikov.
"Na starem letno samo enkrat ali dvakrat košenem travniku je lahko bilo deset vrst, danes pa je tam mogoče samo še ena, ki preživi nekje na obrobju."
218 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, okrog 10 odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Z botanikom prof. dr. Nejcem Joganom o izumiranju rastlinskega sveta
V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, približno deset odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove prof. dr. Nejc Jogan s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
"Največje število ta hip ogroženih vrst je neposreden rezultat človekovega uničevanja."
Primer so recimo divje rastoče orhideje. Pri nas uspeva približno 80 vrst, tudi v visokogorju in gozdovih. Travniške orhideje, ki jih je približno polovica, pa so zelo krhke in slabo prenašajo večje količine dušika v tleh. Ravno ta je posledica trenda zadnjih desetletij: gnojenja travnikov.
"Na starem letno samo enkrat ali dvakrat košenem travniku je lahko bilo deset vrst, danes pa je tam mogoče samo še ena, ki preživi nekje na obrobju."
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Medtem, ko v Veliki Britaniji praznujejo nacionalni dan piškota, bomo pri nas dobili prvi drive-in koncert.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
V Petku brez pravila o nadomestku Evrovizije, navadah oboževalcev izborqa in čebelicah, ki napovedujejo tematsko jutro na Prvem.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Ekipa Ptičje simfonije se že tretje leto zapored odpravlja na teren, kjer bo lovila ptičje petje za nedeljski jutranji program. Na terenu se odlično znajdejo, tudi če dežuje, veliko zaslug za to imajo radijski tonski mojstri in ornitologi, ki tudi ob manj ugodnih pogojih, prepoznajo ptice.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Quarantopoly oziroma po slovensko Karantopoli je iznajdljiva različica neke druge družabne igre, kjer je v ospredju imaginarni denar ter gradnja hiš in hotelov. Slovenska domislica, ki je nastala kot posledica dolgčasa med – logično – karanteno, pa za cilj zastavlja domače okolje
Neveljaven email naslov