Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.
Enaindvajseti maj je svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj
Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.
"Pri nahrbtnikarjih so kulturne posebnosti in nekaj, kar je vznemirljivo v novem okolju, posebej zaželene. Vendar tega ne sme biti preveč, mora biti ravno prav. Zato so se predvsem v južni in jugovzhodni Aziji razmahnile t. i. nahrbtnikarske enklave na nahrbtnikarskih avtocestah. To so pubi, hostli, skupni prostori v hotelih, kamor domačini nimajo vstopa, ki množicam mladih popotnikov predstavljajo azil."
228 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.
Enaindvajseti maj je svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj
Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.
"Pri nahrbtnikarjih so kulturne posebnosti in nekaj, kar je vznemirljivo v novem okolju, posebej zaželene. Vendar tega ne sme biti preveč, mora biti ravno prav. Zato so se predvsem v južni in jugovzhodni Aziji razmahnile t. i. nahrbtnikarske enklave na nahrbtnikarskih avtocestah. To so pubi, hostli, skupni prostori v hotelih, kamor domačini nimajo vstopa, ki množicam mladih popotnikov predstavljajo azil."
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Neveljaven email naslov