Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je tudi letos, ob svetovnem dnevu stranišč, izbralo Naj javno stranišče.
Združeni narodi so 19. november razglasili za svetovni dan stranišč. Ob tem poudarjajo, da stranišča rešujejo življenja, ščitijo človeško dostojanstvo, prav tako pa ustvarjajo priložnosti, saj so ključna za izhod iz revščine.
A kot kažejo podatki, objavljeni pred svetovnim dnevom stranišč, trenutno 4,2 milijarde ljudi, torej več kot polovica svetovnega prebivalstva, živi brez varno urejenih sanitarij. Pri tem potrebo na prostem še vedno opravlja 673 milijonov ljudi.
Kontroverzen in tragičen je tudi naslednji podatek: več ljudi na svetu ima mobilni telefon kot stranišče.
Najslabši dostop do primernega stranišča med vsemi Zemljani imajo Etiopijci. V Etiopiji je brez ustreznega stranišča kar 93 odstotkov prebivalcev, razkriva objavljeno poročilo dobrodelne organizacije WaterAid.
Neustrezne sanitarno-higienske razmere vsako leto zakrivijo 432.000 smrti zaradi diareje, prav tako pa pomembno prispevajo k boleznim, kot so okužbe z glistami in polžjo mrzlico.
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen že 13 let, ob svetovnem dnevu stranišč, ocenjuje in izbira naj javno stranišče pri nas. Danica Koren, koordinatorka akcije Naj javno stranišče, pravi, da se je stanje v tem obdobju izboljšalo, in da občine čedalje več pozornosti namenjajo javnim straniščem.
Zaskrbljujoč pa je podatek, da jih od do zdaj 95 obiskanih občin polovica nima javnega stranišča.
Društvo bolnikov s kronično črevesno boleznijo je izdelalo brezplačno aplikacijo, ki vam pove, kje je najbližje javno stranišče in tudi kako je rangirano po urejenosti.
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je tudi letos, ob svetovnem dnevu stranišč, izbralo Naj javno stranišče.
Združeni narodi so 19. november razglasili za svetovni dan stranišč. Ob tem poudarjajo, da stranišča rešujejo življenja, ščitijo človeško dostojanstvo, prav tako pa ustvarjajo priložnosti, saj so ključna za izhod iz revščine.
A kot kažejo podatki, objavljeni pred svetovnim dnevom stranišč, trenutno 4,2 milijarde ljudi, torej več kot polovica svetovnega prebivalstva, živi brez varno urejenih sanitarij. Pri tem potrebo na prostem še vedno opravlja 673 milijonov ljudi.
Kontroverzen in tragičen je tudi naslednji podatek: več ljudi na svetu ima mobilni telefon kot stranišče.
Najslabši dostop do primernega stranišča med vsemi Zemljani imajo Etiopijci. V Etiopiji je brez ustreznega stranišča kar 93 odstotkov prebivalcev, razkriva objavljeno poročilo dobrodelne organizacije WaterAid.
Neustrezne sanitarno-higienske razmere vsako leto zakrivijo 432.000 smrti zaradi diareje, prav tako pa pomembno prispevajo k boleznim, kot so okužbe z glistami in polžjo mrzlico.
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen že 13 let, ob svetovnem dnevu stranišč, ocenjuje in izbira naj javno stranišče pri nas. Danica Koren, koordinatorka akcije Naj javno stranišče, pravi, da se je stanje v tem obdobju izboljšalo, in da občine čedalje več pozornosti namenjajo javnim straniščem.
Zaskrbljujoč pa je podatek, da jih od do zdaj 95 obiskanih občin polovica nima javnega stranišča.
Društvo bolnikov s kronično črevesno boleznijo je izdelalo brezplačno aplikacijo, ki vam pove, kje je najbližje javno stranišče in tudi kako je rangirano po urejenosti.
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Neveljaven email naslov