Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.
233 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.
Projekt Prvič bo v obliki televizijske dokumentarne serije, radijske oddaje, podkasta in izobraževalnih člankov ponudil intimen vpogled v vse, kar je povezano z odraščanjem, puberteto, intimnostjo in spolnostjo mladih. O prvi ljubezenski bolečini, prvih pogovorih o spolnosti, prvem ljubezenskem in spolnem odnosu, prvem iskanju intimnosti na spletu, prvem doživljanju spolne usmerjenosti ... Brez tabujev, pravil in obsojanj. Kje mladi sicer danes iščejo podobne vsebine?
V Črni na Koroškem se bodo ta konec tedna zbrali številni recimo jim graditelji iz vse Slovenije, ki bodo gradili različne snežne skulpture v čast Kralju Matjažu. Kakšno orodje je dovoljeno in kdo pripravi načrte? Sogovornik: Vid Pajer iz Študentske delovne brigade.
Kako bi vrteli obroč okrog svojega telesa, če bi ga zdajle dobili v roke? Govorimo o tako imenovanem hulahupu. Nazadnje ste ga morda imeli v rokah še kot otroci. Po vsej verjetnosti bi večina vsaj poskusila z vrtenjem tako, da bi zavrtela obroč okrog trupa in intenzivno premikala boke naprej nazaj, roke bi verjetno nervozno migale po zraku. Kaj bi na to rekla inštruktorica hulahupanja?
Tomaž Kosec se je pred leti preselil iz Ljubljane na Rakitno. V hiši, ob gozdu, je začel izdelovati ptičje krmilnice, ki z leti postajajo prave umetnine oziroma razkošne ptičje vile. Unikatni ročni izdelki so bili razstavljeni v Botaničnem vrtu v Ljubljani, čez leto jih izdela okoli petnajst. O njih je spregovoril v Petku brez pravila.
Kako je, ko na obisk pridejo koledniki? Pričakujte večglasno petje z dobrimi željami, v zameno pa pripravite kakšno klobaso, pecivo, lahko tudi evro. Sogovornik: Brane Šmid, ustanovitelj pevske skupine ljudskih pevcev in godcev Kranjski furmani, ki med božično-novoletnimi prazniki v okviru Akademske folklorne skupine Ozara koledujejo že skoraj dvajset let.
Prejšnji teden je Zavod VOZIM ob začetku sedme sezone iniciative Heroji furajo v pižamah za manj voženj pod vplivom alkohola objavil zanimivo tezo, da vsaka tretja slovenska pesem normalizira pitje alkohola. Alkohol je vseprisoten v slovenski »mokri« kulturi in je v družbi sprejet kot spremljevalec tako ob veselih kot slabih trenutkih. Kako se torej to kaže v slovenski glasbi?
Zgodbe mojega kraja je natečaj, ki ga vsako leto v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpiše Mestna knjižnica Ljubljana. Sodeluje lahko kdor koli, ki je že dopolnil 60 let. Letos so zbirali zgodbe, ki so povezane z resničnimi spomini na različne oblike prevoza in prevoznih sredstev po Sloveniji. Zmagovalna zgodba je na cilj prišla iz Tržiča. Sogovornik: Janez Kavar iz naselja Križe v občini Tržič.
Največje uniformirane ustanove pri nas so Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve in Carinska uprava. Za te in številne druge je uniforme oblikovala Sonja Šterman, predavateljica na področju oblikovanja na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Koliko je recimo dela s kreiranjem delovne policijske uniforme, kjer so tako omejitve kot tudi praktične želje končnih uporabnikov?
Nocoj lahko slovenska nogometna reprezentanca z zmago že potrdi udeležbo na Euru 2024. In točno danes je 24 let od prve uvrstitve na to veliko tekmovanje oz. od začetka »slovenske nogometne pravljice«. Franci Božič, dolgoletni Delov športni novinar in urednik: »Belgijski premier je takrat čestital predsedniku vlade Janezu Drnovšku in naši reprezentanci kot Palčici na Evropskem prvenstvu. Tako sem dobil idejo o slovenski pravljici.«
V Petku brez pravila izdelamo Wardov kozarec. Zanj je zaslužen Nathaniel Bagshaw Ward, angleški zdravnik v 19. stoletju, ki je po naključju odkril nekaj, čemur danes rečemo rastlinski terarij. Skoraj v vsakem gospodinjstvu so kakšni stekleni kozarci, ki jih ali ne uporabljamo pogosto ali pa jih lahko ponovno uporabimo. Denimo za dekoracijo. In to zeleno dekoracijo. Sogovornici: Blanka Ravnjak in Katja Malovrh, Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
Pred nami je tisti del leta, ko bodo v ospredje prišla toplejša oblačila. Pri marsikom to v smislu spodnjega perila pomeni tudi nošenje spodnjih majic in žab, hlačnih nogavic, za nekatere moške tudi nošenje dolgih spodnjic. Zanimivo pa je, da so tudi ženske spodnjice včasih segale do gležnjev. Sogovornici: Barbara Bohinc iz trgovine Saba in Nastja Dejak, kustostinja v Mestnem muzeju Idrija.
Sogovornik v Petku brez pravila je Dušan Hren. Legendarni režiser, urednik, avtor in ustvarjalec, ki tudi pri 94-ih letih prihaja na obisk predvsem na Televizijo Slovenija, ampak kdaj pa kdaj pa pride tudi na Radio. Šteje leto manj kot Radio Slovenija, po radijskih hodnikih se je smukal že v najstniških letih, leta 1956 pa je tudi uradno (na Radiu) začel svojo karierno pot.
Včasih v časopisih in revijah, tudi prek radia, danes predvsem prek spleta. Kako med posamezniki poteka prodaja kosov pohištva, oblek in drugih rabljenih predmetov? Med kupci je veliko radovednežev, pa tudi tako imenovanih maratonskih preprodajalcev, ki celo izkoriščajo dobroto nekaterih, katerih ključni cilj je, da stvari krožijo.
Drugi petek v oktobru je od leta 1996 tudi svetovni dan jajc. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije vsak prebivalec Slovenije v povprečju porabi 11 kg jajc na leto (ali 190 srednje velikih jajc). Leta 2021 je bilo v Sloveniji 1,4 milijona kokoši nesnic konzumnih jajc, ki so v povprečju znesle 0,9 milijona jajc na dan. In kako je lepo, če sveža jajca dobimo kar v domačem kokošnjaku. V zadnjih letih se zvišuje tudi stopnja t.i. "jajčne" samooskrbe. Petek brez pravila gosti Jožeta Zajca, ki izdeluje kokošnjake.
Tokrat smo zavili proti Domžalam, kjer nas je v majhni leseni hišici pričakal kmet Brane Ložar iz Štude pri Domžalah. V njej so police z domačo zelenjavo, listki s cenami, prodajalca ni, ob steni pa je "blagajna": škatla z majhno režo za bankovce in kovance. Znesek plačila mora biti seveda točen. Gre namreč za t. i. trgovino na zaupanje. In še nekaj: na steni nad blagajno se včasih znajde fotografija kakšnega nepridiprava, ki spregleda, da je objekt pod video nadzorom.
Janko Lovše iz Trebnjega je letos pridelal bučo velikanko, težko 842 kilogramov. Javnosti jo je predstavil minuli konec tedna na tradicionalnem slovenskem tekmovanju in zmagal. Poleg vprašanja, kako tako veliko in težko bučo sploh premakne iz rastlinjaka ter kakšna bučna semena ima, ga v Petku brez pravila povprašamo tudi o morebitnih trikih oziroma posebnih prijemih gojenja.
Tokrat bomo izpolnili obrazec na portalu Prevoz.org in se kot sopotniki z nekaj kliki in seveda v zameno za majhno plačilo pridružimo nekomu, ki se bo ob dogovorjeni uri s svojim avtom peljal na izbrani relaciji. Na takšen način že 12 let potuje novinar Televizije Slovenija Marko Štor.
Petek brez pravila že v petek praznuje sobotni Dan nove slovenske glasbe – Frišno/Fresh. 16. septembra bodo na odru SNG Maribor zazvenele glasbeno preoblečene - sveže - skladbe desetih slovenskih izvajalcev, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija. Gre za projekt Radia Maribor in Radia Si, ki na inovativen način predstavlja in spodbuja domačo glasbeno produkcijo. Tudi z nagrado za najboljšo izvedbo po mnenju uredništva ter nagrado za "Naj novo slovensko glasbo" po izboru radijskih poslušalcev.
Japonska se lahko pohvali z največjim številom prodajnih avtomatov na prebivalca na svetu. Kakšne avtomate imajo v Deželi vzhajajočega sonca in kako so drugačni kot ti, ki jih poznamo v Sloveniji? O tem smo razmišljali v Petku brez pravila na Prvem. Sogovornica: Petra Blajhribar Kubo, ki jo je na Japonsko najprej odpeljala študentska izmenjava, pozneje se je vrnila, tam opravila še podiplomski študij arheologije, se zaposlila, našla partnerja in do leta 2019 tudi živela na Japonskem.
V Ribniški dolini, na Kočevskem, Loškem potoku in še nekaterih okoliških krajih se je suhorobarstvo razvilo že v poznem srednjem veku in do pred kratkim pomenilo pomemben vir dodatnega dohodka za številne kmečke družine. V zadnjih desetletjih so se stvari močno spremenile in danes je izdelovalcev suhe robe le še nekaj deset. Franc Jaklič, suhorobar, natančneje posodar, pintar je s suho robo povezan že vse življenje. Koliko časa je potrebnega, da iz suhorobarskega vajenca zraste mojster? Zakaj je prav Ribnica svetovna prestolnica suhe robe? Kako je suha roba preživela v času plastike in drugih umetnih mas?
Neveljaven email naslov