Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Raziskave zadnjih nekaj desetletij so pokazale, da gre za izreden psihološki konstrukt, ki blagodejno in pozitivno vpliva na posameznikovo počutje«. Gre za citat iz revije Pan!ka Društva študentov psihologije Slovenije, ko so pisali o konceptu nostalgije. Morda stavek pojasni, zakaj pogosto naletimo na nostalgične dogodke, sejme, akcije pa tudi muzejske razstave. Eno izmed takšnih so do nedavnega razstavljali v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Za Petek brez pravila smo se pogovarjali z avtorico razstave »Kar šteje, obuja spomine, Slovenija/Ormož od sedemdesetih let preteklega stoletja do danes«, Manico Hartman.
233 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
»Raziskave zadnjih nekaj desetletij so pokazale, da gre za izreden psihološki konstrukt, ki blagodejno in pozitivno vpliva na posameznikovo počutje«. Gre za citat iz revije Pan!ka Društva študentov psihologije Slovenije, ko so pisali o konceptu nostalgije. Morda stavek pojasni, zakaj pogosto naletimo na nostalgične dogodke, sejme, akcije pa tudi muzejske razstave. Eno izmed takšnih so do nedavnega razstavljali v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Za Petek brez pravila smo se pogovarjali z avtorico razstave »Kar šteje, obuja spomine, Slovenija/Ormož od sedemdesetih let preteklega stoletja do danes«, Manico Hartman.
Na Dan radia se spominjamo na obračanje gumbov in iskanje tiste prave frekvence. Od leta 1928, torej od začetka oddajanja Radia Ljubljana, se je v naših kuhinjah, dnevnih sobah in avtomobilih znašla bogata paleta radijskih sprejemnikov.
Kako se spreminja naš odnos do tega, kako se oblečemo za posebne priložnosti? Je volilni dan, ko izpolnimo svojo državljansko dolžnost, sploh še med njimi? Sogovornici: Vlasta Cah Žerovnik, oblikovalka, publicistka in poznavalka zgodovine oblačenja, ter Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja.
Kako se spreminja naš odnos do tega, kako se oblečemo za posebne priložnosti? Je volilni dan, ko izpolnimo svojo državljansko dolžnost, sploh še med njimi? Sogovornici: Vlasta Cah Žerovnik, oblikovalka, publicistka in poznavalka zgodovine oblačenja, ter Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja.
Kaj smo za volani počeli nekoč, pa danes vsaj večina tega ne bi počela? Se spominjate časov, ko še ni bilo otroških avtosedežev, na omejitev hitrosti v naseljih pa se je večina bolj ali manj požvižgala? Sogovornik: Vojko Safran, danes inštruktor varne vožnje in vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, nekoč prometni policist.
Ste med tistimi, ki ste radi v središču vsake zabave, da se stvari vrtijo okrog vas, ali ste raje nekje ob robu in se neradi izpostavljate? Če ste med prvimi, je večja verjetnost, da ste naklonjeni tudi raznim igram, ki so lahko del kakšnih zasebnih praznovanj, porok itd. Kje je za vas meja med še sprejemljivim in neokusnim? Sogovornika: član narodno-zabavne zasedbe Okrogli muzikanti Leon Polanc ter moderator in glasbenik Franci Podbrežnik.
Slovenske tolarje smo kot valuto sprejeli oktobra 1991. V obtok so najprej prišli posebni boni, leto pozneje – točno na današnji dan pred 30 leti – pa je Banka Slovenije v obtok dala tudi prve tolarske bankovce – za 100, 500 in 1.000 tolarjev. Se jih še spomnite? Sogovornik: numizmatik in tajnik Numizmatičnega društva Slovenije Vito Čop.
V Petku brez pravila tokrat o zgodovini, razvoju in spominih na igranje t. i. arkadnih iger.
Slovenija je bila v preteklih tednih v primežu športne evforije, svetovnemu prvenstvu v odbojki se je pridružilo še evropsko prvenstvo v košarki. Povečan obseg dela so zato imeli številni gostinci po državi, ki so omogočali skupinske oglede televizijskih prenosov. Kaj vse je spremljalo glasno navijanje in predvsem komentiranje v skupinah razgretih navijačev?
"Števke se morajo pojaviti le enkrat!" je bilo navodilo, ki se je pojavilo ob prvih japonskih sudokujih, objavljenih v revijah in časopisih. Navodilo so pozneje skrajšali in ohranili le zloge su-do-ku. Preprosta kombinatorična logična igra se je pri nas pojavila leta 2005. O njenem izvoru in razvoju, pa tudi o metodah reševanja t. i. latinskih kvadratov pa v Petku brez pravila.
"Otroci morajo biti snažni in lepo oblečeni. Lepotičenje ni dovoljeno." Takšna pravila so zapisana v šolskih redih iz preteklosti. Kako pa je danes? Od trenirk do šolskih uniform ...
26. avgust je svetovni dan psov. In Petek brez pravila ga obeležuje z Alenko Gorjan, vodjo pasje šole Blazno blatni ter tudi t.i. sprehajalko psov. Poleg večerje je sprehod gotovo najljubša pasja aktivnost, ki jo odgovorni lastniki vsaj enkrat dnevno tudi udejanjijo. A včasih se lahko zalomi in potrebujejo pomoč - prijateljev, sosedov ali najetih sprehajalcev psov. Kakšen je dober sprehod, zakaj ni dovolj le hoja gor in dol po ulici ter kaj pomeni, da imamo (iz)šolanega psa
K razmišljanju nas je tokrat spodbudil nedavni pripetljaj v neki piranski restavraciji (vir: Mladina), ko je bralka večerjala v družbi s prijateljem in prijateljico. Pred naročilom je prijatelj dobil drugačen meni, takšnega, ki je v nasprotju z menijema, ki sta ga dobili prijateljici, imel pripisane cene. Kako je s takšnim in podobnim razlikovanjem med gosti v gostinstvu? Iztočnice za debato nam tokrat ponudi strokovnjakinja za turizem prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
V noči iz petka na soboto prihaja vsakoletna največja brezplačna nočna predstava zvezdnih utrinkov. Strokovno se jim reče meteorski roj Perzeidov, ljudsko izročilo pa jih imenuje Solze svetega Lovrenca (v največjem številu se namreč pojavljajo okoli 10. avgusta, ko goduje sveti Lovrenc). Letos bo opazovanje zakrivala svetla polna luna, a Petek brez pravila pri astronomu Maticu Smrekarju vseeno poizveduje, zakaj ljudje tako radi pogledujemo v nebo in zakaj nas vedno znova prevzamejo tovrstni pojavi?
Na današnji dan pred 15 leti se je zgodilo nekaj, kar je pomembno spremenilo ozračje v notranjih javnih prostorih – predvsem gostinskih lokalih. In to dobesedno. Kako danes gledamo na čase, ko glede tega še ni bilo pravil?
Petek brez pravila o esperantu, ki se ga lahko naučimo desetkrat hitreje kot angleščino, kako zveni Evropska himna z besedilom v esperantu, zakaj na esperantski zastavi prevladuje zelena barva, ali ima esperanto res samo 16 pravil in kako je odraščati z esperantom kot maternim jezikom.
Nejc Praznik je glavni ljubljanski arborist, načrtuje nove zasaditve, izbira vrste in oskrbuje ter popisuje vsa drevesa v Ljubljani na javnih površinah. Da sklene krog in pregleda vsakega posebej, potrebuje 18 mesecev, vse opombe pa skrbno vnaša v digitalni register dreves. Za osebno naj drevo izbere veliko platano na Streliški ulici, zanimive so tudi njegove razlage o kultivarjih – gledičevkah brez trnjev ali mestnih ringlojih brez plodov.
Zabaviščni parki se sicer zdijo moderna oblika zabave, a zametki segajo v sredino 19. stoletja, ko so ob koncih tedna - izključno za namen zabave - ljudje najemali železnico za prevoz premoga in se spuščali po hribu navzdol. Danes so zabaviščni parki bolj prefinjeni, in tematski, so adrenalinski, pustolovski ter fantazijski, vsi pa beležijo ogromno število obiskovalcev. Eden izmed rednih je tudi Grega Jug, ki je obiskal Petek brez pravila. Tudi z namigi kot je naslednji: najboljši sedeži na vlaku smrti so zadnji.
V Sloveniji je delež plavalcev zelo visok, kar pa seveda ne pomeni, da ni prostora za nadgradnjo. "Žabica" z glavo ves čas nad vodo, kravl z napetimi rokami ali hrbtno z vratom, ki ni poravnan s hrbtenico. Vse to so napake, ki jih učitelji plavanja tudi pri odraslih lahko hitro popravijo.
Pakiranje pred dopustom je za nekatere prava nočna mora, drugi pa se znajo pri tem zelo dobro organizirati. In kot po pravilu – v anketi med mimoidočimi ugotovimo, da pakirajo ženske, z zlaganjem v avto pa se ukvarjajo moški. Po pravilu tetrisa, seveda.
Ena od stalnic ob koncu šolskega leta so darila, ki jih od učencev in tudi njihovih staršev, prejmejo učitelji in učiteljice, tudi vzgojitelji, vzgojiteljice. To, da imajo doma polne police skodelic z imeni določene generacije, drži. Res pa je tudi, da prejmejo tudi drugačna, bolj unikatna darila: pomečkano vrtnico, ki jo je učenec utrgal med potjo v šolo, zahvalno pismo učenke, ki vedno znova seže v srce, ali kratek film s spomini iz preteklega šolskega leta, ki so ga učenci zmontirali sami.
Neveljaven email naslov