Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej se je zamrznil sam. Ko se mu je že skoraj uspelo odmrzniti, so ga nazaj zamrznili strankarski kolegi. Pravijo da do kongresa, ki bo po novem pred volitvami. Do takrat imamo čas, da razmišljamo o preprosti gospodinjski logiki. Ali je dvakrat odmrznjeno še vedno uporabno ali pa je morda čas, da dvakrat zamrznjeno in odmrznjeno končno pristane v smeteh?
914 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Najprej se je zamrznil sam. Ko se mu je že skoraj uspelo odmrzniti, so ga nazaj zamrznili strankarski kolegi. Pravijo da do kongresa, ki bo po novem pred volitvami. Do takrat imamo čas, da razmišljamo o preprosti gospodinjski logiki. Ali je dvakrat odmrznjeno še vedno uporabno ali pa je morda čas, da dvakrat zamrznjeno in odmrznjeno končno pristane v smeteh?
Vladna koalicija se krepko maje. Ministri iz vrst SD in Desusa niso sprejeli sporazuma, ki ga je z zdravniškim sindikatom FIDES parafirala ministrica za zdravje. Premier Cerar vztraja in grozi mu celo razpad vlade. Kaj več bo jasno v prihodnjih dneh. Žal iz tujine spet prihajajo v glavnem slabe vesti. Boji v vzhodnem Alepu so v beg spet pognali množico beguncev, v Kolumbiji je prišlo do tragične letalske nesreče. Vsaj dogradili so novi sarkofag nad černobilskim uničenim četrtim reaktorjem. V Italiji pa je ta teden praznovala svoj 117. rojstni dan najstarejša oseba na tej Zemlji.
Če bi bilo vse res tako čisto, ali, če hočete, kristalno čisto, kot to zatrjuje ministrica Milojka, predsednik vlade ratifikacije sporazuma ne bi prestavil na, kot je dejal, poznejši čas, pri tem pa je še dodal, naj se sindikati uskladijo kar sami med seboj. Kot pribito pa drži, da je ministrici s trdim pogajanjem in popuščanjem uspelo le – skregati sindikate. Petkovo centrifugo vrti Marjan Jerman!
Večvrednostni kompleks je precej pogosta invazivna družbena vrsta. Prenose tovrstnih dejavnosti zadnji teden spremljamo praktično vsak dan tudi doma.
Žižkova želja se je uresničila – zmagal je Trump. Verjetno ne bo preteklo prav veliko časa, ko bo v Sevnici stal Melanijih spomenik, in kjer je žena, mora biti tudi mož – lahko stavimo, da se bo prav kmalu kak kipar lotil tudi njegove frizure. Podobnim evforijam smo se do zdaj lahko čudili le na Kosovu, a zgodovina je že večkrat pokazala, da domino efekt deluje.
Nešteto razlogov je, zakaj človek teče, pa le en razlog za tek v množici po ulicah prestolnice: 21. Ljubljanski maraton, letos ne le z rekordno udeležbo pač pa tudi z rekordno dolžino. Vsi tekači, tudi tisti, ki so zavedeno “zašli s trase”, so prejeli denarno nagrado. Odgovorna rešitev in rešitev v prid ugledu dogodka. Podobnih primerov pri nas, da bi na tak način reševali zaplete v politični ali gospodarski družbi, ni lahko najti.
Praznik suverenosti gor ali dol, zaman so visokoleteče besede – težko je biti ponosen na državo, kjer po mnenju vodilnih nizamo uspeh za uspehom, a so šoloobvezni otroci lačni. A ker se je parlamentarna koalicija iz danes na jutri premislila, ostaja nekaj upanja, da se krog upravičencev do šolskih kosil poveča. Prav tako pa si je vlada premislila in iz procedure umaknila sporni zakon o tujcih, ki spodkopava pravico do azila in vrsto drugih človekovih pravic.
Najti pozitivno temo iztekajočega se tedna je skorajda težje, kot Bobu Dylanu izročiti Nobelovo nagrado. Vendar smo jo, a nanjo boste morali počakati do konca. Najprej pa nekaj usajanja, in poudarkov na napakah in bizarnostih, ki so polnili slovenske in svetovne medije. Saj veste: svet se ne bo spremenil na bolje kar sam od sebe, temveč z majhnimi koraki vztrajnih.
Groteske naše države se pišejo kar same. Spet sta na tapeti zdravstvo in policija, dve verjetno najbolj ranljivi javni službi, na katerih delo in integriteto smo občutljivi prav vsi. Najprej na steni cerkvene fasade, zdaj pa že v javnem diskurzu, je tudi ustavna pravica do splava, očitno ni daleč dan, ko bodo v studie povabljeni tudi zagovorniki štirioglatosti zemlje. Ampak odgovor, prijatelj moj, le veter pozna, odgovor sam veter pozna ...
V prvem televizijskem dvoboju je zmagala izkušena Clintonova proti politiku novega kova Trumpu. Ta je za slabši nastop takoj našel priročnega krivca – pristranske medije. Mikrofon ni bil na pravem mestu in voditelj soočenja ga je prevečkrat prekinil. Zveni znano?
“Če zmanjka municije, bo mir. Skrbi smo dali na drugi tir. Radostna so srca tisočera, zavladala je zdrava atmosfera. Ko posije sonce, ne potrebuješ dežnika. Življenje je lepo. Pa pika!” Teden je obrnila Tatjana Pirc!
Novo šolsko leto so poleg navdušenih prvošolčkov zaznamovale tudi želje po peticiji za podaljšanje počitnic. Dogajanje na političnem, zdravstvenem in gospodarskem področju kaže, da bi bila dobrodošla tudi kakšna peticija v podporo zahtevi po normalnem sporazumevanju in dialogu. Da je dialog zadnja priložnost za človeštvo in svet pa nas opozarja Boris Pahor, torej nekdo, ki je doživel in videl veliko več od večine
Potem ko so maratonci odtekli zadnji krog, se bo v pralnem bobnu tega tedna znašlo nezakonito orožje, s katerim se je na tragičen pohod podal morilec v Izoli, slovenska strpnost do korupcije, svetovna vojna v Siriji, interesne skupine, pa še kakšna nesnaga se bo našla. Žal se bo ob centrifugiranju tudi treslo. Na Olimpu očitno niso bili zadovoljni z olimpijsko daritvijo, na delu je krvoločni Ares, le kje je Atena? Že predolgo čakamo na malo modrosti . . .
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Drugi teden v avgustu, teden športnih presežkov političnega dolgočasja.
Trump je poslal mamo z dojenčkom, ki je motil njegov nastop z jokom, iz dvorane, nekdo pa je celo v Putinovih očeh videl solze … Teden komentira in opazuje Tatjana Pirc.
Trump je poslal mamo z dojenčkom, ki je motil njegov nastop z jokom, iz dvorane, nekdo pa je celo v Putinovih očeh videl solze … Teden komentira in opazuje Tatjana Pirc.
Kaj je skupnega vsem napadalcem, ki so v zadnjih tednih sejali smrt in strah po stari celini? Vemo, zakaj so se radikalizirali? Vsi po vrsti so mladi ljudje z roba družbe, socialno in ekonomsko izključeni. So mladi brez perspektive, že vnaprej obsojeni na neuspeh. Bo sedanja mlada generacija namesto družbenih in ekonomskih sprememb zahtevala zgolj poceni zabavo, in tehnologijo? Bomo res le še nemo zrli v ekrane svojih pametnih telefonov, na tviterjih tekmovali v cinizmu, lovili Pokemone, na spletnih forumih pa bojevali male vojne ničevosti? Bomo še opazili zgodbe ljudi, usode narodov in, nenazadnje, se bomo zavedali posledic svojih dejanj in znali na svet pogledati širše, kot pa to omogočajo kamere samsungov in iphonov?
Med tem, ko se je življenje v Sloveniji zaradi počitnic skoraj ustavilo, ko so gneče le v prometnih zastojih na cestah proti morju in pred prodajalnami sladoleda so oči svetovne javnosti umerjene predvsem v Turčijo in ZDA. V prvo zaradi grotesknega vojaškega prevrata in v drugo zaradi še bolj grotesknega predsedniškega kandidata in njegove žene, naše Melanije iz Sevnice.
Neveljaven email naslov