Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Športniki so pomagali novim ministrskim kandidatom, da se zanje nismo preveč zanimali, pa čeprav je bilo tudi tam zelo pestro.
927 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Športniki so pomagali novim ministrskim kandidatom, da se zanje nismo preveč zanimali, pa čeprav je bilo tudi tam zelo pestro.
Zgodba o volku in ovcah je krasna prispodoba slovenske shizofrenije. Je prispodoba našega odnosa do šibkejših, zapostavljenih in manj zaščitenih. Smo hkrati krotke ovce in krvoločni volk iz bajk.
Začeli so se dnevi grmenja – v prenesenem pomenu in dejansko. Vremenski ekstremi so nova realnost. Odgovor so ponudili mladi na evropskih volitvah, na katerih so množično volili Zelene stranke. A ne tudi v zeleni oazi Sloveniji. V oddaji tudi o tem, zakaj bi moral biti zdravstveni minister varovana oseba, o tem, zakaj rabimo za inštitut, ki ne deluje, 400 milijonov evrov in kako se je vlada lotila zveri z zakonom.
Te dni mineva 70 let od izida kultne znanstvenofantastične knjige Georgea Orwella z naslovom 1984. Z aktualizacijo koncepta Velikega brata nimamo nikakršnih težav. Na Kitajskem Orwella še vedno ne berejo, zanikajo tudi pokol na Trgu nebeškega miru pred 30 leti. Čehi so svojo politično pomlad že doživeli, zdaj protestirajo proti tajkunskemu premierju, a jih bo najbrž prehitelo poletje. Tri morja so se zlila v Ljubljano. Naš prijatelj Jean-Claude se je še enkrat več naredil Francoza, nearbitražna Kolinda je prenesla tri (u)more Donalda Trumpa, ameriški energetski minister Perry pa nas je prepričeval o okoljski neškodljivosti frekinga. Tekmovalnost med tretjemorskimi državami za naklonjenost velikih bratov bo nujna. Ker sicer bomo pač prisiljeni ugasniti luči in bomo iztirili na digitalni avtocesti … Na domači športni avtocesti pa odmeva košarkarska združitev ljubljanske Olimpije in zagrebške Cedevite. Lahko razumemo patriotske, “karmične” in barvne pomisleke ob združevanju Olimpije in Cedevite. A če bi na podobne načine Slovenija in Hrvaška združili še kakšne nekorporativne interese, ne bi bilo nujno slabo. Morda bi s košarkarsko logiko lažje rešili tudi arbitražo, čeprav je res, da najbrž v Sloveniji ne bi bili tako navdušeni, če bi se Olimpija recimo preselila v Zagreb … Avtor: Luka Hvalc
Iger še ni konec, evropske volitve pa so za nami. Se sedeži v Evropskem parlamentu res nasmihajo novoizvoljenim? Ne vsi. Veliko stolov se kislo drži, ko pomislijo na ekstremistične in nazadnjaške zadnjice, ki bodo sedle nanje.
Prišli smo do konca volilne kampanje pred evropskimi volitvami, konec šolskega leta tudi ni več daleč. Vse to vpliva tudi na premiera Marjana Šarca, ki si želi enotne politike, češ da je tudi razred močan, ko učenci držijo skupaj. Mogoče se premierjeve želje nanašajo na spoznanje, da je v politiki pač tako, da so v bližini vedno nagajivi sošolci. V gneči obljub in praznih besed se sicer v državi kopičijo težave, ki jih vse bolj naplavlja na površje v vojski, zdravstvu in domovih za starejše.
Naš zdravstveni sistem ni pri dobrem zdravju. To dokazujejo tudi dogajanja ta teden od protestov do sojenja zaradi domnevne korupcije. Če raziskovalna podmornica na najglobljem dnu oceana najde odvrženo plastično vrečko, to pomeni, da je tudi zdravje našega planeta resno ogroženo. Verjetno pa ni ogrožen projekt drugi tir, saj bo dobil evropsko posojilo. Pri tem pa verjetno vsi želimo, da zadeva ne bi potekala tako kot sramota s TEŠ 6.
Algoritemski Facebook urednik je ob pomoči algoritemskih urednikov prijateljev iz skupnih balončkov, izbral teme, ki so pristale v tokratnem centrifugalnem toku nezavesti.
Litre takšnih in drugačnih tekočin ter pladnje takšnih in drugačnih narezkov na mize … pa tranzistor, slušalke ali zvočnike na glas! “Naj vas še opomnim, da ta prispevek ni ideološko naravnan.” Gašper Andrinek je pod drobnogled vzel praznični tedna in ga od prvega maja prek svobode medijev do praznika življenja zapakiral v Petkovo centrifugo.
Je že tako, da tradicionalni prazniki ljudi vseh ver, sort in stanov ne le, da pomirijo, kar polenarijo vse naše aktivnosti. Še posebej največji krščanski velikonočni praznik ima s pojedino, takoj za postom, veliko opraviti s tem, da se ne živciramo in napenjamo možganov ravno po nepotrebnem. Tudi tisti, ki verujejo zgolj v šunko, hren, potico in jajca, pa so letos kar navidezno neskončno dolgo čakali velikonočnega zajca.
Zdaj, ko je jasno, da so posledice požara na veliko srečo manjše kot se je zdelo ob grozljivih posnetkih zrušenja 93 metrov visokega stolpiča, dodanega v 19-em stoletju in edinstvene strehe iz hrastovine, imenovane gozd, iz 13-ega stoletja, se zdi, kot da je nekdo poskrbel, da bo obnova 850 let stare gotske mojstrovine zdaj potekala bistveno hitreje. Kljub vsem praskam zgodovine je namreč najbolj zanemarjena postala ravno v zadnjih desetletjih. Svet površinskosti zanemarja še mnogo drugih stvari, za marsikoga še bolj usodnih. Lojze Peterle pa medtem zabava evropske poslance z orglicami.
Novica, s katero je Teresa May seznanila britanski hram demokracije, je, da je britanska policija po skoraj sedmih letih na ekvadorskem veleposlaništvu aretirala Juliana Assangea zaradi kršitve pogojnega izpusta leta 2012 in zahteve ZDA po izročitvi. Njegova aretacija niti ni bila posebno presenečenje, prej je presenečenje, da je mali južnoameriški Ekvador zdržal tako dolgo. Pritlehno pa je, da se zdi, da so zdaj na sodišču bolj kot Assangeva vloga pri razkrivanju zaupnih diplomatskih depeš njegov značaj, navade in vse ostalo nepomembno. Ni pa nepomembno, da je Assange tajne depeše objavil s pomočjo in sodelovanjem s praktično vsemi pomembnimi svetovnimi mediji. Če bo izročen Združenim državam (ki ga gotovo ne nameravajo obtožiti samo za pet let), bo to poraz tudi ali predvsem za svetovno novinarstvo. Ne prvi in ne zadnji. Med svobodnimi in neodvisnimi mediji in njihovim nasprotjem so navsezadnje le stopnje odtenkov sivine od Severne Koreje do Slovenije.
Nevarne ideje so povsod okoli nas. Zato dvignite svoj glas vsakokrat, ko lahko! Na volitvah, referendumih, za pivskimi omizji. Sicer nas čaka svet brez razmisleka, brez humanizma, svet glasnih neumnosti, brutalnosti in idiotskih idej.
Glavina. Ven. Šabeder, Zajc. Noter. Šarec noče govoriti v Evropskem parlamentu. Za in proti. Direktiva o avtorskih pravicah na digitalnem trgu. Za in proti. Planica. Za! Hrvaški čoln v Piranskem zalivu. Proti! Brexit. Ven in noter, za in proti. Teden bo oprala Tatjana Pirc.
Ugotovitev, da se z denarjem ne ravna najbolj smotrno, ni nova, kot tudi ne, da bogati le peščica skrita v udobne fotelje uprave podjetja Slovenija. Spomin na tako imenovane projekte nacionalnega pomena, zaradi katerih je obogatela le peščica, pač ne zbledi čez noč. Zdaj smo od predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela izvedeli še, da država naroča tudi tisto, česar sploh ne potrebuje, a na tej točki se vsa zgodba šele začne.
Britanski časnik The Guardian je te dni objavil zanimiv članek o dolgoletnih študijah primatov, ki kažejo na to, da so zakoni politike v živalskem svetu zelo podobni politiki v človeški družbi. Vodja politične grupacije šimpanzov mora obvladovati zelo podobne veščine kot prvak takšnih in drugačnih strank homo sapiensa. Primati so prvaki. In prvaki so primati. Od Londona do Budimpešte. Od Rima do Ljubljane. Branko, Viktor, Antonio in drugi žalujoči so prifejkali do podnebnih sprememb, a so znanstveniki vseeno prepričali tudi slovenske dijakinje in dijake, ki so se lotili podnebnega štrajka. Tako na najboljši način razbijajo stereotipe o svoji pasivnosti. Opozarjajo na prave stvari, a bodo morali biti vztrajni, navkljub čudakom s televizije in družabnih omrežij hoditi na volitve in za dobre namene tudi špricati šolo, če bo treba. Predvsem pa se mladi ne bodo smeli pustiti zapeljati pokroviteljskim starejšim in seveda politiki. Ta jim je namignila, da bodo delali vsaj do sedemdesetega leta starosti. Če bo seveda zdržalo podnebje … Avtor: Luka Hvalc Foto: Bobo
Pusta, ki naj bi bil kriv za vse slabo, so v minulih dneh pokopali. A maske so ostale. Slovenija je znova v predvolilnem obdobju, politični izstrelki letijo na vse strani. Sezona odstrela ministrov je odprta. Poslovil se je tudi poslanec, ki se bo v zgodovino zapisal zaradi zloglasnega sendviča. Še eden v vrsti odstopljenih, državni sekretar Peter Vilfan, ugotavlja: “Za razliko od športa v politiki nimaš le nasprotnikov, imaš tudi sovražnike”. O praznikih, sovražnikih in sendviču več v tokratni Centrifugi.
Centrifuga se poskuša odmakniti od relativizacije pojmov in teden zapakirati v ne preveč pust(n)o norčijo. Vseeno bo komu namenoma vzbudila slabo vest, da se bo lažje najedel krofov. Teden komentira Gašper Andrinek.
"Če bi bil Sokrat danes še živ, bi se verjetno obračal v grobu. Nebulouze tipa "vem da nič ne vem", niso skladne z današnjim časom. Zavedanja svoje nevednosti praktično danes ne poznamo več. Če nas slučajno že drugi ne silijo v odločanje o stvareh, o katerih nimamo pojma, se pač silimo sami." Teden komentira Tadej Košmrlj.
V ospredju tedna so bili: butalci, sendvič, Magda, llka Štuhec in Štefan Hadalin, Antonio Tajani in Amy Klobuchar
Politična kriza v Venezueli na Slovenijo, kljub temu da smo del Evropske unije, nima tako neposrednega vpliva kot na svetovne velesile, kot so ZDA, Rusija in Kitajska. Iz debate o omenjenem zunanjepolitičnem vprašanju – ta so z izjemo odnosov s Hrvaško redko povod za resne pretrese v slovenskem državnem vrhu – lahko razberemo, da gre prej kot za vprašanje geostrateških oz. gospodarskih interesov Slovenije glede Venezuele - za ideološki boj.
Neveljaven email naslov