Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Malokatera tema je tako poenotila slovensko politiko kot prav ograja
Najprej je bila beseda na O, potem so bile prepreke in tehnične ovire, zdaj je beseda na O meso postala. Slovenija pa je pričakovano razdeljena na ljubitelje in sovražnike bodečih ograj. Nekaterim žica prinaša varnost pred migranti, drugi občutka strahu sploh nikoli niso imeli. A tisto, kar poleg ograje tudi vzbuja skrbi, je dejstvo, da sta strah in sovraštvo čustvi, ki vse bolj prodirata v vse pore družbenega življenja.
"Še posebej pri sovraštvu je treba biti pazljiv, saj v svoji najosnovnejši obliki mori in pohablja."
Če smo nekoliko sumničavi do uradne resnice in se spomnimo 11. septembra in sesutja dvojčkov pa izbruha finančne krize in zdaj migrantske krize, lahko sklepamo, da se glavni akterji kaosa, ki ga že leta opazujemo v svetu in ki presega zgodbe o Kučanu in Janši, prav dobro zavedajo moči dveh uničujočih čustev, kot sta strah in sovraštvo. Da je dani trenutek, ki ga živimo, idealno gojišče za razpihovanje sovraštva, je mogoče najti že v osnovah psihologije.
"Sovraštvo se v nas krepi, ko imamo občutek, da drugi ogroža naše vrednote, da to dela zavestno in da vse skupaj dela brez opravičila."
Seveda pa se bridke zgodbe dogajajo tudi v senci migrantske krize.
912 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Malokatera tema je tako poenotila slovensko politiko kot prav ograja
Najprej je bila beseda na O, potem so bile prepreke in tehnične ovire, zdaj je beseda na O meso postala. Slovenija pa je pričakovano razdeljena na ljubitelje in sovražnike bodečih ograj. Nekaterim žica prinaša varnost pred migranti, drugi občutka strahu sploh nikoli niso imeli. A tisto, kar poleg ograje tudi vzbuja skrbi, je dejstvo, da sta strah in sovraštvo čustvi, ki vse bolj prodirata v vse pore družbenega življenja.
"Še posebej pri sovraštvu je treba biti pazljiv, saj v svoji najosnovnejši obliki mori in pohablja."
Če smo nekoliko sumničavi do uradne resnice in se spomnimo 11. septembra in sesutja dvojčkov pa izbruha finančne krize in zdaj migrantske krize, lahko sklepamo, da se glavni akterji kaosa, ki ga že leta opazujemo v svetu in ki presega zgodbe o Kučanu in Janši, prav dobro zavedajo moči dveh uničujočih čustev, kot sta strah in sovraštvo. Da je dani trenutek, ki ga živimo, idealno gojišče za razpihovanje sovraštva, je mogoče najti že v osnovah psihologije.
"Sovraštvo se v nas krepi, ko imamo občutek, da drugi ogroža naše vrednote, da to dela zavestno in da vse skupaj dela brez opravičila."
Seveda pa se bridke zgodbe dogajajo tudi v senci migrantske krize.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Ko odstopi vodstvo KPK, predsednik republike moderira na temo sprememb velikega volilnega sistema - ker išče kaj bi lahko "skupaj".
Predaja na celi črti ali kako ministri dvigajo roke nad vsemogočnimi lobiji? Minister za zdravje ne more izpeljati sprememb, ki bi zagotovile uspešen zdravstveni sistem. V vladi ni imel dovolj besede, ni videl izhoda in to v času, ko je zdravstvo pred zlomom. In ja, skrbi ga za zdravje državljank in državljanov. Nas tudi!
Bipolarnost v Sloveniji dosega nove in nove vrhunce predvsem v dneh, ko so na sporedu redna zasedanja Državnega zbora. Minili so časi, ko smo informativne oddaje poslušali, da bi vedeli več. In kaj dobimo danes? Zmedo. Niz diametralno nasprotnih trditev, cel kup popolnoma različnih si informacij, spolitizirana dejstva. Še v času črne bele televizije je bilo med črno in belo vsaj 50 odtenkov sive, danes pa je vse le ali črno ali belo in nič vmes, ugotavlja Miha Švalj.
Teden je minil v znamenju denarja. Proračun – denar. Mnenje evropske komisije – spet denar. Nepremičninski zakon: denar – naš, seveda. Slaba banka – uh, na tone denarja, tudi našega. Če pomislimo, koliko denarja bomo zmetali v vse te vreče, smo Slovenci prav bogati.
V petkovo centrifugo so spet z vso silo prileteli hrvaško-slovenski spori. Tokrat o hrvaških sodnih procesih proti Ljubljanski banki, neskladnih z memorandumom obeh držav. Če že ne najdemo denarja, pa so nemški kriminalisti našli stanovanje polno, domnevno izginulih ali v času nacizma uničenih, slik večinoma sodobnih avtorjev. Pravi mali čudež, kot se je zgodil tudi na izraelsko-sirski meji. Žal pa recesija iz Slovenije še ni izginila. Za to pa bi rabili res velik čudež.
Od vstaje do predaje; od mednarodnega denarnega sklada do nepremičninske dajatve; od poskusnega zajčka do velikana rocka.
Najprej smo ta teden zastrigli z ušesi ob novici , da je umrla nekdanja prva dama Jugoslavije Jovanka Broz, si potem prekrivali ušesa zaradi večnih nepremičninskih preigravanj med našimi politiki in se praskali za ušesi, zakaj nihče noče nič povedati o vmesnih rezultatih bančnih stresnih testov. Kdo bo torej na koncu koga za ušesa?
V tem tednu se je vse vrtelo okoli številk. Davek na nepremičnine je zamajal temelje slehernega gospodinjstva in razburil vse: kmete, upokojence, cerkvene glave in gospodarstvenike.
Trojka bo, trojke ne bo, delamo za vse, ampak imamo veliko več dela, ker ste vi delali zelo slabo. Odštevanje pa se nadaljuje, ampak velikih političnih duhov to ne moti, da se ne bi ob tem, ko se delajo norca iz sebe, malce ponorčevali še iz nas. In rešitev? Ponorčujmo se iz sebe še sami, pa gremo lahko z nasmehom naprej. Kamorkoli že.
Najprej se je zamrznil sam. Ko se mu je že skoraj uspelo odmrzniti, so ga nazaj zamrznili strankarski kolegi. Pravijo da do kongresa, ki bo po novem pred volitvami. Do takrat imamo čas, da razmišljamo o preprosti gospodinjski logiki. Ali je dvakrat odmrznjeno še vedno uporabno ali pa je morda čas, da dvakrat zamrznjeno in odmrznjeno končno pristane v smeteh?
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Neveljaven email naslov