Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
923 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
Spektakularno se je poslovila ministrica za kulturo, tudi seja preiskovalne komisije za banke je bila pravi spektakel. Vznesene besede o uporu, pogumu, tovarištvu in solidarnosti bomo tehtali po praznikih. Pogosto se spektakli , ko vzide sonce delovnega dne, spremenijo v debakle …
Zdrava pamet jo je iz naših krajev podurhala, še preden smo sploh opazili, da jo imamo. Ne, to ni še ena v vrsti ciničnih pripomb, to je misel, ki si jo misli vsakdo, ki le količkaj kritično gleda na družbeno in politično dogajanje v naši podalpski kurji zaplati. Primerov je vse več, v današnji Centrifugi bomo osvetlili le nekatere.
Peremo tedensko perilo. O protestnih shodih, izidu nove knjige, ki se imenuje Bela knjiga, nogometnih sporih in Tomažu Pandurju.
Ne zaupamo nikomur, velikokrat z razlogom. Spoznamo se na vse in sodimo o vsem, malo manjkrat z razlogom. Smo vrhunski poznavalci znanosti, medicine, prava, sociale …, največkrat brez znanja in pravih informacij. In politika in politiki zato še lažje manipulirajo z nami. Tudi mediji nismo nikakršne izjeme. Odzvem dveh nesrečnih dečkov starim staršem in njuna namestitev v rejniško družino, je žalosten primer splošne vsevednosti in nezaupljivosti. Vendarle gre za otroke, tu se strinjamo, in igranje z njihovo usodo res ne sme postati resničnostni šov. Žal je nekaj epizod že neizbrisljivo posnetih …
Iskanje pravice v tednu od velikonočnih praznikov do dneva norcev. Pravice pa nikjer. Haaško sodišče je predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat je večinsko presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma. So v imenu političnih ciljev dovoljena vsa sredstva? Bi se zločini v nekdanji Jugoslaviji zgodili brez političnega projekta Velike Srbije? Ne nazadnje so bili tudi odzivi na razsodbo sodišča odvisni prav od nacionalne in ideološke usmerjenosti: ogorčenje na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, v Srbiji zadržanost, med radikalci zmagoslavje, v nesrečni Srebrenici celo z grožnjami namenjenimi Bošnjakom in bučnim proslavljanjem.
Evropska unija, ki že skoraj deset let drsi iz krize v krizo, je v minulih dneh znova reševala samo sebe. Še en prelomni vrh, še ena usodna pogajanja. Za slovensko vlado je majavi kompromis iz bruseljske tržnice olajšanje. Za 35 tisoč beguncev na grško madžarski meji pa katastrofa. In še: spet trenja v vladni koaliciji, zakaj je sindikalist Zoran Petrovič pravi slovenski funcionar, kdo praznuje 8.marec in kateri Slovenec ruši internet.
Odnos do migrantov je vnovič potrdil že znano dejstvo, da ima Slovenija dva obraza. In ob tem ne gre preslišati opozoril, da zahteva dani trenutek, ki ga živimo in ga poganja strah pred neznanim in s tem povezano podpihovanje sovraštva, veliko mero zdravega razuma. Dva obraza pa je pokazala tudi policija. Skrb in nezaupanje zbuja tisti obraz, ki kuje zarote kar prek spletnih družabnih omrežij.
Stalni pekovi rubriki Centrifuga pravimo tudi "pranje tedenskega perila". Ampak pridejo tedni, ki se jih enostavno ne da oprati. Ker so preveč svinjski. Zato je tole samo poskus (avdio) razmastitve najbolj trdovratnih madežev.
Vojna v Siriji je bila v ospredju münchenske varnostne konference in vrha držav Evropske unije. Te, vključno s Slovenijo, zapirajo meje za ekonomske migrante in uvajajo kvote za sprejem prišlekov. Drugače kot Evropska unija, je o njih govoril papež na svojem obisku Mehike. Ljudi je pozval k solidarnosti z najbolj revnimi in žrtvami ilegalne trgovine z mamili. V Sloveniji žal bolj ali manj vse po starem, vsaj z odličnimi nastopi so nas razveselili: smučarske skakalke in skakalci.
Pogled v teden, ko smo se vsi še enkrat več vprašali, ali je komunikacija v politiki lahko še bolj primitivna? Pa tudi o kvotah slovenske glasbe in denarnih tokovih v času, ko se javnost ukvarja z ekstremisti in migranti.
Prav res, teden, ki ga bomo oprali v naslednjih minutah, bi lahko najbolje opisali prav z besedami predsednika vlade v televizijskem intervjuju. Beseda je tekla o kredibilnosti vlade in premiera samega potem, ko ta ni sprejel ponujenega odstopa ministra Mramorja. Najboljšega finančnega ministra Evrope Cerar že ne bo žrtvoval zaradi nekaj deset tisoč evrov nezakonito izplačanih dodatkov, saj ga državljani potrebujemo veliko bolj, kot se zavedamo.
Maja Weiss je leta 2002 posnela film Varuh meje, nekateri takrat posneti prizori in dialogi ob reki Kolpi se zdijo kot napoved grotesknega stanja tukaj in zdaj. Filmski varuh meje je proti beguncem ščuval prebivalce ob Kolpi, ki leta 2016 ne morejo verjeti, da jim je vlada postavila čisto prave žičnate kulise. Varuhi meja so danes evropska maksima, vse bolj v ospredje se postavlja tudi naš premier Cerar. Ampak slovenskim varuhom meja in kvazi demokracije tu in tam postane tudi dolgčas, zato se igrajo Jamese Bonde in Karle Velike. Postavljajo ograje med dobrim in zlim, za nameček pa so nekateri še v stalni finančni pripravljenosti. Vse težje razumemo čas, v katerem smo padli na Zemljo in nam zvezde morda vsaj trenutno niso najbolj naklonjene. Morda nam lahko pomaga David Bowie.
Maja Weiss je leta 2002 posnela film Varuh meje, nekateri takrat posneti prizori in dialogi ob reki Kolpi se zdijo kot napoved grotesknega stanja tukaj in zdaj. Filmski varuh meje je proti beguncem ščuval prebivalce ob Kolpi, ki leta 2016 ne morejo verjeti, da jim je vlada postavila čisto prave žičnate kulise. Varuhi meja so danes evropska maksima, vse bolj v ospredje se postavlja tudi naš premier Cerar. Ampak slovenskim varuhom meja in kvazi demokracije tu in tam postane tudi dolgčas, zato se igrajo Jamese Bonde in Karle Velike. Postavljajo ograje med dobrim in zlim, za nameček pa so nekateri še v stalni finančni pripravljenosti. Vse težje razumemo čas, v katerem smo padli na Zemljo in nam zvezde morda vsaj trenutno niso najbolj naklonjene. Morda nam lahko pomaga David Bowie.
Če bi dali na tehtnico, ki meri veselje, nedeljsko navdušenje otrok, ki so končno dočakali prvi pravi sneg te sezone ali evforijo ob zmagi Petra Prevca na novoletni turneji, si ne bi upal napovedovati na katero stran bi se nagnila. A bili smo pripravljeni na sneg in na Petrovo zmago, zakaj in na kaj pa naj bi bili v pripravljenosti vse popoldneve, noči in praznike dekani in profesorji na devetih fakultetah, pa je še vedno neznanka.
Čas smo ujeli za rep in za rap. Čas imamo zato, da se vse ne zgodi hkrati. Vesele praznike vam želita Zlatko in Tatjana.
Neveljaven email naslov