Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Referendumsko kampanjo so nekateri napovedali kot najlepšo, bila je vse prej kot to. Pokazala je na vso iracionalnost strahov in predsodkov, na nevednost pa tudi na do absurda prignano uravnoteženost v javni hiši. Mnenje ima lahko vsak, ki ima čas, znanje si je treba pridobiti. Na neki način poraz je že to, da se bo o enakopravnosti v družbi odločalo na referendumu. Ker 25 let po plebiscitu se bomo odločali prav o tem, ali kot družba razumemo, za kaj v demokraciji sploh gre. Če ne gremo proti enakopravnejši družbi v vseh vidikih, potem ne gremo nikamor. Če ne gre za prav vse otroke v družbi, potem gre le za sprenevedanje, za predsodke in diskriminacijo.
Po vsakih volitvah pa žal tudi dobimo tudi prav tisto, kar si zaslužimo.
Po vsakih volitvah pa žal dobimo prav tisto, kar si zaslužimo
Referendumsko kampanjo so nekateri napovedali kot najlepšo, bila je vse prej kot to. Pokazala je na vso iracionalnost strahov in predsodkov, na nevednost pa tudi na do absurda prignano uravnoteženost v javni hiši. Mnenje ima lahko vsak, ki ima čas, znanje si je treba pridobiti. Na neki način poraz je že to, da se bo o enakopravnosti v družbi odločalo na referendumu. Ker 25 let po plebiscitu se bomo odločali prav o tem, ali kot družba razumemo, za kaj v demokraciji sploh gre. Če ne gremo proti enakopravnejši družbi v vseh vidikih, potem ne gremo nikamor. Če ne gre za prav vse otroke v družbi, potem gre le za sprenevedanje, za predsodke in diskriminacijo.
Po vsakih volitvah pa žal dobimo prav tisto, kar si zaslužimo.
927 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Referendumsko kampanjo so nekateri napovedali kot najlepšo, bila je vse prej kot to. Pokazala je na vso iracionalnost strahov in predsodkov, na nevednost pa tudi na do absurda prignano uravnoteženost v javni hiši. Mnenje ima lahko vsak, ki ima čas, znanje si je treba pridobiti. Na neki način poraz je že to, da se bo o enakopravnosti v družbi odločalo na referendumu. Ker 25 let po plebiscitu se bomo odločali prav o tem, ali kot družba razumemo, za kaj v demokraciji sploh gre. Če ne gremo proti enakopravnejši družbi v vseh vidikih, potem ne gremo nikamor. Če ne gre za prav vse otroke v družbi, potem gre le za sprenevedanje, za predsodke in diskriminacijo.
Po vsakih volitvah pa žal tudi dobimo tudi prav tisto, kar si zaslužimo.
Po vsakih volitvah pa žal dobimo prav tisto, kar si zaslužimo
Referendumsko kampanjo so nekateri napovedali kot najlepšo, bila je vse prej kot to. Pokazala je na vso iracionalnost strahov in predsodkov, na nevednost pa tudi na do absurda prignano uravnoteženost v javni hiši. Mnenje ima lahko vsak, ki ima čas, znanje si je treba pridobiti. Na neki način poraz je že to, da se bo o enakopravnosti v družbi odločalo na referendumu. Ker 25 let po plebiscitu se bomo odločali prav o tem, ali kot družba razumemo, za kaj v demokraciji sploh gre. Če ne gremo proti enakopravnejši družbi v vseh vidikih, potem ne gremo nikamor. Če ne gre za prav vse otroke v družbi, potem gre le za sprenevedanje, za predsodke in diskriminacijo.
Po vsakih volitvah pa žal dobimo prav tisto, kar si zaslužimo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Letošnje poletje je tako ali drugače prevroče. Visoke temperature, zelo verjetno tudi zaradi podnebnih sprememb, so po svetu in tudi pri nas povzročile več skrajnih vremenskih pojavov. Na Marmoladi se je zaradi vročine utrgal del ledenika in pod sabo pokopal številne planince. S Primorske in Krasa poročajo o hudi suši. Ta pesti tudi Italijo. V Evropi je vroče tudi zaradi velikih podražitev energentov, ki niso samo posledica vojne v Ukrajini, ampak predvsem požrešnosti velikih energetskih družb. Ko se draži energija, se draži tudi vse drugo, vključno s hrano. Tedenske dogodke prebira, kontekstualizira in ožema Tomaž Gerden.
Suša je. Padajo vročinski rekordi, padajo ljudje. Padajo tudi inflacijski rekordi, letna inflacija je namreč presegla dvomestno številko. Državni zbor z veliko hitrostjo zavrača in sprejema zakone, ljudstvo pa v košarkarskem transu išče senco in vodo za namakanje.Gorazd Rečnik se je ta teden znašel v mlakuži politične kulture, vojn in samooklicanih ne-politično nastavljenih direktorjev ter posledično vklopil centrifugo.
Pravzaprav so ob našem dnevu državnosti v ospredju kadrovska vprašanja in menjave. Nekateri, kot je predsednik Sveta Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Kazimir Miksić, odstopajo, ker so člani SDS-a in, kot dodaja Kazimir, nočejo biti v službi vlade, ki jo usmerjajo "levostranski uličarji". Postopek za druge, recimo odpoklic dveh članov nadzornega sveta SDH-ja, sproža vlada, saj Božo Emeršič in Leon Cizelj naj ne bi izpolnjevala pogojev za to mesto. Skeptični smo lahko od daleč, po drugi strani pa imata strokovnost in izpolnjevanje pogojev za zasedbo mest svojo vlogo: to folklorno spregledajo vsi politični poli, ker naš je pač naš. In o tem lahko kakšno rečemo tudi v naši RTV-hiši. V javnem zavodu posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Komentar in pregled tedna je pripravila Nataša Štefe.
V Petkovi centrifugi Tatjane Pirc imajo glavno vlogo mavrični ljudje, javni RTV in zdrava pamet, pridružili sta se tudi blaginja in draginja, za posladek pa upravičenci dobite digitalne bonbone.
V dneh, ko cene pogonskih goriv, plina, hrane in vsega ostalega letijo v nebovlečemo vzporednicez nekimi drugimi časi, časi, ko se je rojeval val 202, katerega pol stoletja praznujemo čez nekaj dni. Po obujanju preteklih oddaj je zanimivo spoznanje, da se kljub časovni distanci, drugem političnem sistemu, nekatere težave ciklično ponavljajo in so boleče podobne težavam danes. Centrifugo je pripravil Miha Švalj.
Ozrimo se na zunanje in notranje čeri, ki se nahajajo na morju, po katerem je začela pluti nova slovenska vlada. Še pred tem pa zaužijmo magdalenico ali dve ter podoživimo nevihto zadnjih dveh let. Petkovo centrifugo pripravlja Gašper Andrinek.
Ker nam je maj dolga stoletja prinašal tisto pravo pomlad, se je ponašal z nazivom najlepšega meseca v letu. Letos, ko nam je maj že prinesel poletne vročine, nam je obenem prinesel tudi prava poletna neurja s točo. Drugačne tekočine pa razsajajo v našem medvladnem obdobju. Odhajajoča vlada že vse od volitev demonstrira svoje videnje vodenja tekočih zadev - še najbolj so podobne povodnji, kot bi se na vso moč trudila, da ne bi kaj ostalo v proračunski malhi. Ob vseh ukrajinskih obrambnih zmagah, o katerih nam ves čas govori Zelenski, je Ukrajine zmeraj manj. Kot je zmeraj manj tudi zaupanja v skorajšnjo konsolidacijo RTV Slovenija kot kredibilnega javnega servisa. Pogajanja in zahteve za zdaj niso prinesle rezultatov. Odgovor odgovornih na stavkovne zahteve so celo oblikovali prosto po vladnem načelu - vrnitev Studia city bi bila tako nedopusten poseg v uredniško politiko. In zdaj, oprostite, se greva centrifugarja lahko samo še prijet za trebuh.
Slovenska politika se te dni ukvarja z zanimivim eksperimentom. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi opozicija uporabila najmočnejša parlamentarna orodja, ki jim ima proti vladi, še preden je ta sploh nastala. Zakaj? Očitno zato, ker lahko. No, novo vlado bomo kljub temu čez dobra dva tedna dobili. Tedensko perilo v tokratni centrifugi tokrat pereta novinarka Tanja Starič in tonski mojster Vito Plavčak.
Kot je odžagani Marcel skupaj z novinarsko ekipo Studia City avtonomnost dokazal z diverzantsko izvedbo ene najbolj prepoznavnih oddaj TV Slovenija, tudi poslavljajoča se vlada v svojih izdihljajih govori bolj z dejanji bolj kot z besednimi izbruhi na tviterju: kupuje nam oklepnike, zaposluje v javni upravi in prodaja portoroške hotele Madžarom. Tudi nova oblast skuša svoje besede podkrepiti z dejanji – v parlamentarno proceduro vlaga nov zakon o RTV. A bomo s ploskanjem počakali, ker smo imeli doslej slabe izkušnje s politiko. Zato bomo tudi na RTV najprej za vsak primer 23. maja stavkali. Da tudi mi z dejanji pokažemo, kako resno mislimo.
V torek, ko se prvomajski golaži še dobro predelali niso, je vsaj figurativno, pa vsaj en velik del tudi zares, padla naša ljuba RTV. Ko je urednica oddaje Alenka Kotnik nastopila na novinarski konferenci, še ni bilo jasno, da bo Marcel dokončno padel. Dobro uro pozneje ji je odgovorna urednica informativnega programa naše televizije le sporočila usodno novico, ki jo je na Valu 202 razodel tudi sam novinar, publicist, pisatelj, filmski kritik, mislec – in to vse z veliko začetnico. "Studia City ni več, mene ni več! Mene so odstavili." In to, kako cinično in povedno, 3. maja, na svetovni dan svobode medijev. Na dan, ko smo izvedeli, da je Slovenija na indeksu svobode medijev izgubila kar 18 mest in padla na 54-o. V kategorijo problematičnih držav, prehitela nas je tudi Hrvaška, celo Madžarska se je izboljšala.
Pa smo dočakali. Svet je nestrpno pričakoval rezultate volitev v Franciji. No, volitve so bile tudi v Sloveniji … Povolilno vzdušje bo scentrifugiral Gorazd Rečnik.
Predpredzadnji dan starega štetja je danes. Od ponedeljka ena slovenska realnost računa na nadaljevanje štetja, druga računa na začetek novega. Zadnja petkova centrifuga tekočega mandata, dekadentna približno tako, kot je bil dekadenten zadnji mesec. V dveh vzporednih mehurčkih, vsak s svojim ultimativnim prav, drvimo proti prazniku demokracije, kar naj bi volitve bile.
Po koncu zime je čas za energetske bone in za rime. Pa tudi za volitve, ko se sprašujeta mesto in vas, komu naj data glas. A so res vsi kandidati na tej listi isti, isti , isti? Bo svet lepši al' še bolj temačen? Bo človek kmalu bos in lačen? Ne bo, če gremo ... Tatjana Pirc v svojem komentarju o tednu packov in backov odgovori tudi na vprašanje, kam.
Kaj prepričljivi zmagi Viktorja Orbana in Aleksandra Vučića pomenita za slovenske volitve, kaj so notranjemu ministru Hojsu strici povedali, kdo je cifra-mož beseda in zakaj tam, kjer se sloni tepejo, trava na raste …
Planica je v nedeljo zaprla svoja vrata in že na poti domov je utvara vseslovenske enotnosti in prijateljstva vedno bolj bledela in se je končala že po prvih minutah v večernih dnevnikih in poročilih. Vrstniki skakalcev, rojeni le nekaj sto kilometrov vzhodnje, se žal ne morejo meriti v dolžini poletov ali številu doseženih golov, ampak merijo na druge vrstnike, rojene še nekaj kilometrov vzhodnje, prek merkov kalašnikov. Dejstvo, da bodo aprila volitve tako na Madžarskem kot pri nas, pa žal še daleč ni edina vzporednica med državama.
Ruska agresija na Ukrajino traja že mesec dni in vedno težje jo je razumeti, saj ne niza vojaških uspehov, temveč le opustošenje in smrt med civilnim prebivalstvom, ki množično, čeprav z veliko težavo zapušča svoje domove, saj ruska vojska onemogoča tudi vzpostavitev humanitarnih koridorjev. In če si sposodimo besede Marcela Štefančiča – da je »v času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, treba kar najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko« – povejmo, da politična agresija na javno RTV traja že dlje časa. Za seboj pušča demontažo ustanove, razkroj odnosov, negotovost … Kot pove akademik dr. Slavko Splichal, je podrejanje celotnega javnega servisa eni opciji velika grožnja – ne le za javnost, za publiciteto, novinarstvo, ampak za temelje slovenske demokracije. Še bolj pomembno pa je za nas, ustvarjalce RTV vsebin, njegovo naslednje sporočilo: »Neodvisnost javne RTV je mogoče zagotoviti s političnimi, pravnimi in ekonomskimi sredstvi. Avtonomnosti novinarjev pa ne. Ker avtonomnost novinarstva je rezultat osebne integritete ter prizadevanja za ohranitev avtonomije in javne RTV.« Avtor: Aleš Kocjan
Interesi velikih niso nikdar imeli posluha za male in svet je v hipu spoznal, da si znamo zakuhati še hujše stvari od pandemije. Koronavirus je zdaj potisnjen na obrobje, način enoumnega reševanja je ostal. A tako za ljubezen kot za vojno sta potrebna najmanj dva. Na srečo tako od Zelenskega kot od Putina ta teden že prihajajo prvi namigi o možnosti kompromisov. A vendar je Janez Janša s poljskim in češkim kolegom med obiskom Kijeva strumno stopil izključno na ukrajinski breg - čeprav diplomatska veda uči, da mali narodi velikim nikdar popolnoma na zaprejo vrat.
Rusija je v Ukrajini zanetila nesmiselno, grozljivo in vsak dan bolj krvavo vojno, ki jo je treba na ruskih tleh imenovati posebna vojaška operacija. Ukrajinski pregovor pravi, da se resnice ne da utopiti v vodi in da je še ogenj ne uniči. V zadnji minuti Tatjana Pirc poslušalkam in poslušalcem izroči avtoritarno-avtoritativni šopek za osmi marec.
»Putinova vojna nas je izstrelila v nov čas. Prav in primerno je, da na novo ovrednotimo dozdajšnja spoznanja,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ukrajina in Evropa sta se znašli v Putinovem svetu, ki ga ne zanima prihodnost, ker hoče na novo napisati zgodovino. Zgodovinarji, sociologi, filozofi pa tudi psihologi in psihiatri bodo lahko še leta analizirali teden, ki je za nami. Herojev je bilo dovolj. Ob pomoči prispevkov novinarjev in novinark Radia in televizije Slovenija je komentar tedna pripravila Nataša Štefe.
Neveljaven email naslov