Teden je opral Damjan Zorc.

Kaj bi leto gor ali dol, če se četrt stoletja ni kaj prida spremenilo

Ob 25-letnici samostojnosti smo ugotavljali, da capljamo vse bolj izgubljeni v času in prostoru. Na konju že dolgo nismo več, čeprav praznujemo prav na dan zavetnika konj. Kako lepo bi se imeli, če bi ljudje ne samo s konji, temveč tudi z ljudmi lepo in skrbno in kulturno delali. Že z zadržkom pri petardah bi marsikatermu človeku in živali prizanesli v teh dneh. Še dobro, da policisti kljub zdaj že več kot mesec trajajoči stavki, res opravljajo nujne intervencije.

Sicer pa smo pri nas pred novim letom doživeli še en protest proti žici, v Bruslju in drugih evropskih prestolnicah pa se je razširil strah pred silvestrskimi terorističnimi napadi. Slovenija je bojda neogrožena. Včasih smo sicer ta naš raj pod Alpami sicer enačili z deželo, v kateri se cedita med in mleko. A nikar se ne slepite! Najbrž gre za turški med in ptičje mleko. Nore krave tudi pri nas poznamo že od začetka tega stoletja, zdaj so nam priskutili še med napačno zdravljenih čebel. Ne med, ne mleko, ne mejna žica iz nešteto malih helebardic pa ne bodo izboljšali naše podobe raja.

"Najbolj žalostno pa je, da sta lahko tudi oče in sin diametralno nasprotnih mnenj in dejanj"