Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novo šolsko leto so poleg navdušenih prvošolčkov zaznamovale tudi želje po peticiji za podaljšanje počitnic. Dogajanje na političnem, zdravstvenem in gospodarskem področju kaže, da bi bila dobrodošla tudi kakšna peticija v podporo zahtevi po normalnem sporazumevanju in dialogu. Da je dialog zadnja priložnost za človeštvo in svet pa nas opozarja Boris Pahor, torej nekdo, ki je doživel in videl veliko več od večine
Novo šolsko leto so poleg navdušenih prvošolčkov zaznamovale tudi želje po peticiji za podaljšanje počitnic. Dogajanje na političnem, zdravstvenem in gospodarskem področju kaže, da bi bila dobrodošla tudi kakšna peticija v podporo zahtevi po normalnem sporazumevanju in dialogu. Da je dialog zadnja priložnost za človeštvo in svet pa nas opozarja Boris Pahor, torej nekdo, ki je doživel in videl veliko več od večine.
928 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Novo šolsko leto so poleg navdušenih prvošolčkov zaznamovale tudi želje po peticiji za podaljšanje počitnic. Dogajanje na političnem, zdravstvenem in gospodarskem področju kaže, da bi bila dobrodošla tudi kakšna peticija v podporo zahtevi po normalnem sporazumevanju in dialogu. Da je dialog zadnja priložnost za človeštvo in svet pa nas opozarja Boris Pahor, torej nekdo, ki je doživel in videl veliko več od večine
Novo šolsko leto so poleg navdušenih prvošolčkov zaznamovale tudi želje po peticiji za podaljšanje počitnic. Dogajanje na političnem, zdravstvenem in gospodarskem področju kaže, da bi bila dobrodošla tudi kakšna peticija v podporo zahtevi po normalnem sporazumevanju in dialogu. Da je dialog zadnja priložnost za človeštvo in svet pa nas opozarja Boris Pahor, torej nekdo, ki je doživel in videl veliko več od večine.
V Sloveniji je tudi prostor hudo relativen, tudi če pomislimo na že skoraj vsakodnevne proteste po prestolnici, ki sploh niso več novica. Kot bumerang se očitno vrača tudi svetovna energetska kriza, in to ravno na začetku kurilne sezone na severni polobli. Nas bodo res morale podivjane cene energentov pripraviti na toliko let odlagano varčevanje. Za zdaj sicer naš način življenja in svetovne smernice prej izgledajo kot norčevanje, ne pa varčevanje, recimo z elektriko.
Policisti so v torek tako brezmejno zagnano in nediskriminatorno izstreljevali solzivec vsepovprek po ljudjeh v ljubljanskem središču, da so pri tem poškodovali celo svojega pripadnika. Medtem pa na vrhu EU na Brdu pri Kranju politiki niso dosegli nič oprijemljivega. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
Kaj je glavni razlog za to, da svet, kot smo ga poznali, razpada na koščke? Prazni "bla bla" politikov, kot pravi nepopustljiva deklica Greta? Negotovost zaradi hitrih sprememb, ki jih ne razumemo? Krivice, dvoličnost in zlorabe elit? Pandemska utrujenost ali povedano preprosto: glasno in žal vse pogosteje tudi nasilno sporočilo, da "ne zmoremo več, hočemo svoja življenja nazaj!"?
Petek popoldne ni najbolj optimalen čas za biti jezen. Ampak saj niti nimamo več izbire. Jezni, znervirani, celo agresivni smo praktično neprestano. Že tedne, že mesece. Izhodišče tokratne centrifuge je prav jeza. In kaos. Ta dva sta premo-sorazmerna z neuspešnostjo spopadanja s epidemijo. In jezo bi iz Slovenije lahko izvažali.
Kaj pomeni kriterij PCTP? Poslušanje centrifuge Tatjane Pirc. Vsi izpolnjujete pogoje! Avtorica se bo oglasila iz brezna, ki mu ni videti dna.
Imamo pravosodnega ministra, ki ga tožilstvo preganja zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. Imamo predsednika, ki pomaga pri iskanju alternativnih rešitev za financiranje STA, potem ko vrhovno sodišče pove, da to vladi nalaga zakon. Imamo politike, ki lahko žalijo državljane, državljani pa njih ne smemo z zmerjanjem soočiti s posledicami njihovih ravnanj. Imamo ravnatelja, ki ne verjame v virus, verjame pa v protikoronske dodatke zaradi dela v rizičnih razmerah, ki jih povzroča "domnevni" virus covid-19. In imamo goreče zanikovalce koronavirusa pod taktirko majorja Trohe, ki jim je oblast kar štiri mesece dovolila spodkopavati prizadevanja vlade v boju z virusom pred glavnim vhodom v RTV Slovenija, ker policija ni ocenila, da z bivakiranjem na intervencijski poti v stavbo naše televizije predstavljajo tudi varnostno tveganje. Dobrodošli v krasnem norem svetu!
Ta teden smo čakali in čakali nov semafor ukrepov ob naglem slabšanju covid razmer, pa semafor še vedno ni dobil zelene luči. K sreči pa so jo šolarji in dijaki - prvi september so v šolskih klopeh pričakali z upanjem, da bi bili tam, brez vmesnih premorov, tudi 24. junija. Ampak to bo odvisno tudi ali pa predvsem od nas samih in učnih krivulj, učnih ur naše neumnosti.
Slovenija je od danes torej spet obarvana v rdeče po evropskem semaforju. To nas najbrž ne bi smelo presenetiti, saj se je vse odvijalo po praktično enakem scenariju kot lansko poletje. Priprave pred začetkom šolskega leta so spet potekale kot prvovrstna zmeda, prava tragikomedija spektakularnih obratov za 180 stopinj, v kateri so ravnatelji šol pristali med kladivom in nakovalom. Podobno kot afganistanski prebežniki, ki so jim poti na varno vse bolj zaprte. Centrifugo vrti Jan Grilc.
Že ves teden so oči svetovne javnosti uprte v Afganistan, kjer so se talibani dobesedno sprehodili v Kabul, brez izstreljenega naboja. In se je sistem, ki so ga zavezniki gradili dve desetletji, v nekaj tednih ali celo dnevih sesul kot hišica iz kart.
Pred 30-imi leti so znanstveniki začeli opozarjati, da naš gospodarski in na fosilnih gorivih temelječ razvoj ni okoljsko vzdržen in da se bo naš način življenja od prometa do hitre mode odrazil v spremembah podnebja, ki bodo za nas (milo rečeno) škodljive in neugodne. Napovedi znanstvenikov so se uresničile, znanost je imela prav. Misliti, da je katastrofa pred nami, je pravzaprav sprenevedanje. Katastrofa je že tu. O tem smo lahko ta teden brali in poslušali med vsakodnevnimi novicami. Morda najbolj ključni ugotovitvi, poročila Medvladnega odbora, pri katerem je sodelovalo več kot 234 znanstvenikov iz 66-ih držav, sta, da so podnebne spremembe in globalno segrevanje zajele prav vse kotičke sveta. In da ima največ vpliva na to – homo sapiens sapiens*. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe. *človek
Glavni dogodek na sveta so že nekaj dni olimpijske igre v Tokiu. Spremljanje iger je za marsikoga oddih od vsakdanjega življenja, še posebej, če so športnice in športniki iz njegove države uspešni. Slovenijo je te dni zajela košarkarska vročica in veselje nad uspehi drugih naših športnikov. A svet se, kljub športnim igram, vrti naprej. Pojavljajo se bojazni o hitro prihajajočem novem valu covida-19, sredozemske države pustošijo požari, v Afganistanu talibani ponovno osvajajo državo …
V tokratnem centrifugiranju smo se po najboljših močeh skušali predajati športnim uspehom in miselnosti zmagovalcev. Dejstvo namreč je, da vsakodnevne sprožilce slabe volje te dni zavoljo športnih uspehov precej lažje prenašamo. In da je miselnost voditeljev nalezljiva v dobrem in slabem.
Olimpijske igre so se začele, a ne nalagajmo športnikom nepotrebnega pritiska, naj dajo vse od sebe. Takisto moramo storiti tudi mi, da bi se uprli razmahu nevednosti, ki nam preti na vsakem digitalnem koraku. Resničnost je že nekaj časa pod velikim pritiskom. Preobsegajoča informiranost posamezniku na vsakem koraku, z vsakega ekrana, predstavlja vedno večji zalogaj, da se prebije med balastom laži in zavajanj do resnice in informacij z dodano vrednostjo, ki človeku obogatijo življenje in ga ne potiskajo na rob prepada nevednosti. Glasba: Borja Močnik Zvok: Blaž Kumše Besedilo: Gašper Andrinek
Živimo v vznemirljivih časih**, ko je večina proti za in za proti. Roberto Mancini, selektor italijanske nogometne reprezentance, ki je osvojila naslov evropskih prvakov, pravi, da zmaga tisti, ki ima vroče srce in hladno glavo. Tatjana Pirc pa v Petkovi centrifugi ugotavlja, da to velja za igrišča in volišča. * odlomek iz pesmi Voda radosti, glasba in besedilo Robert Petan: ''... zdej pa povejte, če smo vam kdaj lagal! A smo vas kdaj že žejne čez vodo peljal? A smo vam kdaj že slane vode pit dal?'' ** Živimo v vznemirljivih časih je naslov razstave sodobne slovenske likovne umetnosti, ki je na ogled v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju. Odprl jo je minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je dejal: ''Razstava je postavljena tako, kot sem želel.''
Zdi se, da oblast dela vse, da bi še poglobila prepad med sabo in ljudstvom ter med posameznimi skupinami v družbi.
S pravljico o čudežnem nastanku naše Slovenije se je ob 30 obletnici za elitnimi ograjami ta centrifugalni teden tudi začel, končal pa s počastitvijo drugega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, ki se je oni večer odplesala na Bledu s Povodnim možem Edwarda Cluga. A povodnemu Janezu Uršike zale tudi prek dneva niti s prijazno nabritostjo ni uspelo omehčati. Je znala obljubiti, je znala odreči in biti priljudna in biti prevzetna, kot je to pač nekoč opisal France. Tedenski komentar dogodkov je pripravil Damjan Zorc.
Politika je leta 1991 dobila ukaz slovenskih volivcev. Ta ukaz se je preudarno in smiselno prevedel v temeljno listino pozneje tudi v Ustavo Republike Slovenije. In spoštovanje Ustave ter tudi temeljnih državnih institucij države je tisto, kar bi morali slaviti ob obletnici Slovenije … Na čelu tudi z ustavnimi členi, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država, z bistvenim načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Ter, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.
O molčečem pravosodnem ministru, naslednjem slovenskem kralju družabnih omrežjih, malih sivih celicah osamosvojitve in o tem, zakaj je Butnskala morda aktualna kot še nikoli. O poletju na slamnati strani Alp.
V naslednjih minutah nas čakajo lov na čarovnice, kljukasti križi in zmagovalec v kategoriji najbolj abotne fotografije politika v državi in širše. Ta teden presenetljivo to ni predsednik države. Kdo ga je z naskokom izrinil s prestola, izveste v Centrifugi. Teden komentira: Gorazd Rečnik.
V času, ko se vse bolj privajamo na neslavno podobo naše domovine, v kateri trda roka oblasti uničuje družbeno-razvojne in zgodovinske dosežke na področju svobode izražanja, svobode medijev in vladavine prava, bi lahko uporabili Janševo prispodobo o žabi iz njegovega eseja Vojna z mediji. Če žabo vržeš v vrelo vodo, bo skočila ven, če jo vržeš v mlačno in počasi segrevaš, pa bo v kotlu ostala do bridkega konca. Ali se bomo privadili na ta krasni novi svet v zameno za prgišče bombončkov v obliki bonov in ostalih drobcenih vladnih daril? Centrifugo vrti Aleš Kocjan.
Neveljaven email naslov