Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lažnih alarmov bo vse več. Vse pogosteje pa se zdi, da prave alarme preslišimo ali pa zanje ne poskrbimo pravočasno. Čeprav uradni vzrok požara v londonski stanovanjski stolpnici še ni znan, je precej jasno, da je zatajil protipožarni sistem nadzora. Že približno deset let pa zvonijo (ali bi morali zvoniti) vsi alarmi na pediatrični kliniki v Ljubljani. Ko gre pri nas zares za otroke, gre za otročje repenčenje velikih egov.
Pretekli teden je pod drobnogled vzela Nataša Štefe
Lažnih alarmov bo vse več. Vse pogosteje pa se zdi, da prave alarme preslišimo ali pa zanje ne poskrbimo pravočasno. Čeprav uradni vzrok požara v londonski stanovanjski stolpnici še ni znan, je precej jasno, da je zatajil protipožarni sistem nadzora. Že približno deset let pa zvonijo (ali bi morali zvoniti) vsi alarmi na pediatrični kliniki v Ljubljani. Ko gre pri nas zares za otroke, gre za otročje repenčenje velikih egov.
929 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Lažnih alarmov bo vse več. Vse pogosteje pa se zdi, da prave alarme preslišimo ali pa zanje ne poskrbimo pravočasno. Čeprav uradni vzrok požara v londonski stanovanjski stolpnici še ni znan, je precej jasno, da je zatajil protipožarni sistem nadzora. Že približno deset let pa zvonijo (ali bi morali zvoniti) vsi alarmi na pediatrični kliniki v Ljubljani. Ko gre pri nas zares za otroke, gre za otročje repenčenje velikih egov.
Pretekli teden je pod drobnogled vzela Nataša Štefe
Lažnih alarmov bo vse več. Vse pogosteje pa se zdi, da prave alarme preslišimo ali pa zanje ne poskrbimo pravočasno. Čeprav uradni vzrok požara v londonski stanovanjski stolpnici še ni znan, je precej jasno, da je zatajil protipožarni sistem nadzora. Že približno deset let pa zvonijo (ali bi morali zvoniti) vsi alarmi na pediatrični kliniki v Ljubljani. Ko gre pri nas zares za otroke, gre za otročje repenčenje velikih egov.
Epidemija se, upamo, počasi umirja, vlada pa že z vso silo odpira ideološke fronte. Se še spomnite zagotovil, da bo ta vlada morala stati na vsebini, ne na ideološkem izključevanju?! Mesec po tem Urad vlade za komuniciranje že piše depešo, ki se tri desetletja po prvih večstrankarskih volitvah še vedno vrti okrog večne teme največje politične stranke – mrež nekdanjega komunističnega režima. Kot da bi se del politične elite zataknil nekje v času, času, iz katerega izhaja sam. Tarča depeše so mediji, v prvi vrsti z javnim servisom, katerega oddajo pravkar poslušate. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
Vsi si prizadevamo, da bi z upoštevanjem navodil strokovnjakov, ukrepov za zajezitev širjenja tega nevidnega sovražnika z imenom COVID 19, ostali negativni. Zdravi torej. Ampak v teh prizadevanjih, mogoče tudi zaradi samoosamitve, ki po začetni družinski idili že prinaša številna trenja, ne smemo pozabiti, da ostati negativen velja samo v boju proti koronavirusu – in da bomo lažje virusno negativni, če bomo človeško pozitivni. Centrifugo vrti Aleš Smrekar.
Drugi teden epidemije covid 19 preživljamo na bojnih črtah – na prvi so tisti, ki se borijo za življenja, na drugi smo državljani v izolaciji. Vlada skuša z dvema milijardama evrov povrniti zaupanje gospodarstva in ljudi, ki ne vedo, od česa bodo živeli. Petkovo centrifugo vrti Tanja Starič.
Za nami je prvi teden drugačnega življenja. Poteka po scenariju, ki se ga ne bi sramovali niti največji avtorji znanstvene fantastike. Legendarni Miki Muster je leta 1971 objavil strip z naslovom Skok v prihodnost. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik potujejo v leto 2020, v katerem ljudje nosijo maske. Oziroma upajo, da jih bodo lahko. Načeloma bi morali v času koronavirusa vladi zaupati, da dela najbolje za državljane. In da nima drugih motivov. A normalno je, da smo do nje tudi kritični. Poleg tega ima nova vladna ekipa v izrednih razmerah tudi težave s komunikacijo. Do določene mere je to razumljivo in vredno tolerance, a zdrsi niso samo organizacijske in situacijske narave. V novih razmerah so na veliki preizkušnji vsi odnosi, od tistih zasebnih do najširših družbenih. A življenje teče naprej. Tudi s svojimi človeški usodami. Poslovil se je legendarni slovenski igralec Peter Musevski, eden največjih originalov slovenskega filma. Avtor: Luka Hvalc
Leto 2020 bo eno tistih let, ki si ga bomo na planetu zapisali v kolektivni spomin in zgodovino. Po dolgih letih, celo stoletjih, smo soočeni z epidemijo globalnih razsežnosti, katere posledice so zelo nepredvidljive, a kot kaže ob ustreznih ukrepih vseeno obvladljive. Ali premoremo dovolj empatije, solidarnosti in samodiscipline, da pomagamo pri naporih za zajezitev virusa? Kaj pa tisti, ki prevzemajo krmilo države – imajo dovolj politične modrosti in zrelosti, da ne bodo podlegli skušnjavi in izredne razmere izkoristili za dosego do zdaj neuresničenih političnih ciljev in projektov?
Živimo v časih, ki bodo zagotovo spremenili dinamiko naših življenj, in v katerih bo še kako prav prišlo razumevanje latinskega pregovora, da je več vredno premišljeno delati kot razburjeno misliti. Tedenski komentar dogodkov je pripravila Nataša Mulec.
Kako bi ljudje še lahko zaupali državnim institucijam, tudi če jih, vsaj nekatere, vodijo strokovnjaki, če pa iz tedna v teden, na vsakem koraku izgubljajo vero v iskrenost politike. Skupaj z maskami so v torek pri nas padle tudi mnoge, pred zadnjimi volitvami izrečene besede. Pravijo, da nesreča nikoli ne pride sama – za Covidom-19 bo prišla še nova, 14. slovenska vlada. Komentar dogodkov tedna je pripravil Aleš Smrekar.
Smo se od prejšnje Petkove centrifuge česa naučili? Še vedno smo polni morebitnih koalicij, domnevnih kriz in strašnih epidemij. Tedenski komentar dogodkov je pripravil Damjan Zorc.
Infodemija je epidemija informacij in dezinformacij, ki so namenjene ustvarjanju panike. Komentar dogodkov tedna je pripravil Gorazd Rečnik.
Panika, ki je zajela svet zaradi tujih in domačih epidemij gripe, bi morala v resnici biti manjša, saj je epidemija sovraštva veliko bolj nevarna in bi se morali nanjo odzvati resneje. Teden komentira Gašper Andrinek.
V naslednjih dneh bomo prav gotovo slišali marsikaj o tem, kako bodo prihodnji "najboljši prijatelji" delali za dobro ljudi in kako bodo izpolnili tudi tista pričakovanja, ki jih premier Šarec le s 13 zanesljivimi poslanci in ostalimi nezanesljivimi koalicijskimi "best frendi" pač ni zmogel. Toda; kaj če so vsi morebitni bodoči best frendi začeli prehitro sklepati račune brez glavnega krčmarja Janeza? Kaj če se Janezu v resnici ne ljubi prevzeti oblasti?
Kaj se dogaja? Smo varni? “To vam lahko zagotovim. Državljani so varni,” odgovarja višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa v petem delu slovenske nadaljevanke Jezero, kar nas je po burnem dogajanju v hotelski sobi in na sobotnem kongresu Desusa vsaj malo pomirilo.
Teden je bil kot vsak poln človeški napak. A nekatere so bolj usodne kot druge. Iranski človeški napaki je gotovo pripomogel tudi sistem, v katerem je lojalnost pred strokovnostjo. Iranski režim se je posul s pepelom in napovedal kaznovanje odgovornih za sestrelitev. Ubitih v tragični nesreči pa nobeno prevzemanje odgovornosti seveda ne bo vrnilo v življenje. Napaka Irana, v katerem so ves teden potekali protesti, je bila, da ob napadu na iraško oporišče ni zaprl zračnega prostora, pa tudi začetno zanikanje in zavračanje krivde za sestrelitev ukrajinskega potniškega letala. Večjo odgovornost bi morali prevzeti tisti, ki ne da napak ne delajo, ampak jih ne priznavajo. A nezmotljive najdemo po vsem svetu.
Ko si dobrih želja ob vstopu v novo leto še nismo do konca izmenjali, je počilo. Kaj bo dolgoročno prinesla ameriško-iranska manifestacija moči v Iraku, je težko napovedati, a dejstvo je, da nič dobrega, saj širjenje sovraštva še nikoli ni prineslo nič dobrega. Sovraštvo je čustvo, ki mori, pohablja, povzroča trpljenje in preganjanje. Ta hip se zdi, da je ostalo nekaj prostora za razum, a poznavalci razmer svarijo, da miru ne bo. Centrifugo vrti Nataša Mulec.
Medtem ko v Prekmurju v vodo skačejo pingvini, Hrvaška predseduje Evropski uniji in voli predsednika, Avstrija dobiva ekološko vlado s pravosodno ministrico Almo iz Tuzle, naš predsednik se bo morda sestal z Donaldom Trumpom (čakamo na stavniške kvote) in reševal podnebje z madžarskim kolegom. Eden izmed redkih, ki so brez prask preživeli turbo digitalizacijo zadnjih 20-ih let je Vladimir Putin. Upajmo, da novo leto ne prinaša tudi novih vojn, aktualni ameriški atentat na poveljnika iranskih elitnih enot Kasema Solejmanija bo težko minil brez povračilnih ukrepov. Bodimo nepoboljšljivi naivni optimisti in vsaj malo verjemimo Donaldu Trumpu, ki je napad pospremil z osamelo ameriško zastavo v tvitu in predhodno miroljubno vojno napovedjo na svoji novoletni zabavi. Tedenski komentar Luke Hvalca.
Prvi vrh pozno-decembrske kulminacije praznikov vključuje božič in praznik, katerega imenu smo morali dodati še ‘in samostojnosti’, da ga povprečen državljan lažje loči od onega drugega, junijskega državnega praznika. Kako smo, preden zakoračimo v 20. leta tekočega stoletja, praznovali zadnji cel teden leta 2019, pa v pričujočem komentarjem dogodkov tedna. Petkovo centrifugo vrti Tadej Košmrlj.
V naši majhni državici imamo zelo velik politični vrtec. V njega hodijo političarke in politiki, ki bi radi, da jih jemljemo zelo resno. In ta teden je vrtec dokončno dobil novo članico. Javnost je napeto spremljala sago o Angeliki, slovenski superjunakinji iz tujine, ki je začutila klic, da mora rešiti slovensko kohezijsko politiko. V političnem vrtcu se radi igrajo, pa tudi nagajajo si radi. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
Vse in še več je bilo že večkrat prej videno in slišano, pričakovano … Vsak dan je pokalo, na srečo so bile to predvsem pasje bombice. No, kakor za koga. Petkovo centrifugo vrti Aleš Smrekar.
Vsakdo rad pogleda, kaj se dogaja v domači hiši, ta teden pa je bilo več pomembnega dogajanja na mednarodnem prizorišču. V Madridu se je začela podnebna konferenca, nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je 1. decembra začela uradno delati, v Londonu pa je bil vrh Severnoatlantske zveze. Pri nas so po zapletih sprejeli proračuna za naslednji leti. Kar naenkrat je počilo v Britofu. Na srečo ali nesrečo je bilo le šest ranjenih, razneslo pa je plin, ki se je zbiral v vodovodnem jašku. Praznovali smo prvih sto let naše prve visokošolske ustanove: ljubljanske univerze.
Sreča je kot zdravje, vsak je sam odgovoren zanjo, hkrati pa so odločujoče tudi razmere, v katerih živimo. Ker imajo zadnji dve desetletji različni indeksi, ki merijo stopnjo sreče v Sloveniji, pozitivno rast, se zdi, da smo pri nas vse bolj srečni. Morda je k temu pripomoglo tudi članstvo v Evropski uniji, ki je v tem tednu dobila novo vladajočo garnituro z Ursulo von der Leyen na čelu. Nova komisija je dobila presenetljivo veliko število glasov, vendar bo kljub visoki podpori krmarila na spolzkem političnem terenu številnih interesov in rigidnih pravil. Teden komentira Miha Švalj.
Neveljaven email naslov