Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najbližje pozitivni zgodbi, ob kateri vsaj za trenutek zaigra srce, je bilo obročkanje labodjih mladičev ob Koseškem bajerju.
Turizem smo ljudje. Dobro znano besedno zvezo zadnje čase v najbolj obiskanih destinacijah, predvsem mestih, vztrajno zamenjuje ena druga – turisti, pojdite domov, go home!
Če kdaj, potem si v zadnjem pravem julijskem tednu lahko privoščimo eno sončno centrifugo, sestavljeno iz samih pozitivnih novic. Omenjeni načrt je izpuhtel že v ponedeljek
Najbližje pozitivni zgodbi, ob kateri vsaj za trenutek zaigra srce, je bilo obročkanje labodjih mladičev ob Koseškem bajerju. Glavni namen početja, ki pri nas organizirano poteka od leta 1926, je preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitev. Labode s slovenskimi obročki so med drugim opazili že v Italiji in Avstriji ter na Hrvaškem, Poljskem in Češkem, tudi v Ukrajini. Precej dlje kot labodi denimo odletijo štorklje. Pred leti so v Sloveniji obročkano belo štorkljo opazili v Južnoafriški republiki. Preletela je več kot 7800 kilometrov.
Številni begunci, ki na svoji poti v boljši jutri prav tako kot ptice premagujejo neverjetno število kilometrov, si želijo, da bi se tako kot ptice lahko dvignili nad gorje in bedo. In bili recimo brezskrbni kot turisti, ki jih, skriti v grmovjih nekje v bližini Jelšan, lahko opazujejo ob njihovih migracijah. Zdaj naj bi bilo ob nezakonitem prehodu meje beguncem še težje, slovenskim policistom je ta teden na pomoč prišlo "kar" 35 vojakov.
Turizem smo ljudje. Dobro znano besedno zvezo zadnje čase v najbolj obiskanih destinacijah, predvsem mestih, vztrajno zamenjuje ena druga – turisti, pojdite domov, go home!
Mogoče bi pa pri nas zadržali več turistov kot doslej, če bi v zaradi suše in razlitega kerozina zaprtih tuših na plaži imeli vino. S to idejo se je skušal ogorčeni direktor Rižanskega vodovoda, Martin Pregelj, oddolžiti koprskemu vinarju za (ne)posrečeno marketinško akcijo. "Slovenija, kjer iz tušev na plaži teče vino" – bolje že kot "Slovenija, dežela, v kateri gorijo odlagališča odpadkov" – tudi v tem tednu. Ne vem, bi bilo treba vprašati kakšnega izkušenega poslovneža, recimo ameriškega Trumpa. Ali pa njegovo repliko, britanskega Trumpa, pravi face app v živo. Ne samo fizične podobnosti, tudi ob govoru po izvolitvi na vrh konservativne stranke in s tem na premiersko mesto sem moral dvakrat preveriti, ali govori Donald ali vendarle nekdanji novinar, župan Londona, zunanji minister in goreč zagovornik brexita, Boris Johnson.
Ker pa Britancem, tako kot vsem, želim lepo prihodnost, upam, da bodo predvsem ameriški turisti našli Združeno kraljestvo – United Kingdom. Hčerka ameriškega Trumpa, Ivanka, je namreč angleškemu Trumpu prek Twitterja čestitala kot novopečenemu premierju Združenega Kingstona.
924 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Najbližje pozitivni zgodbi, ob kateri vsaj za trenutek zaigra srce, je bilo obročkanje labodjih mladičev ob Koseškem bajerju.
Turizem smo ljudje. Dobro znano besedno zvezo zadnje čase v najbolj obiskanih destinacijah, predvsem mestih, vztrajno zamenjuje ena druga – turisti, pojdite domov, go home!
Če kdaj, potem si v zadnjem pravem julijskem tednu lahko privoščimo eno sončno centrifugo, sestavljeno iz samih pozitivnih novic. Omenjeni načrt je izpuhtel že v ponedeljek
Najbližje pozitivni zgodbi, ob kateri vsaj za trenutek zaigra srce, je bilo obročkanje labodjih mladičev ob Koseškem bajerju. Glavni namen početja, ki pri nas organizirano poteka od leta 1926, je preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitev. Labode s slovenskimi obročki so med drugim opazili že v Italiji in Avstriji ter na Hrvaškem, Poljskem in Češkem, tudi v Ukrajini. Precej dlje kot labodi denimo odletijo štorklje. Pred leti so v Sloveniji obročkano belo štorkljo opazili v Južnoafriški republiki. Preletela je več kot 7800 kilometrov.
Številni begunci, ki na svoji poti v boljši jutri prav tako kot ptice premagujejo neverjetno število kilometrov, si želijo, da bi se tako kot ptice lahko dvignili nad gorje in bedo. In bili recimo brezskrbni kot turisti, ki jih, skriti v grmovjih nekje v bližini Jelšan, lahko opazujejo ob njihovih migracijah. Zdaj naj bi bilo ob nezakonitem prehodu meje beguncem še težje, slovenskim policistom je ta teden na pomoč prišlo "kar" 35 vojakov.
Turizem smo ljudje. Dobro znano besedno zvezo zadnje čase v najbolj obiskanih destinacijah, predvsem mestih, vztrajno zamenjuje ena druga – turisti, pojdite domov, go home!
Mogoče bi pa pri nas zadržali več turistov kot doslej, če bi v zaradi suše in razlitega kerozina zaprtih tuših na plaži imeli vino. S to idejo se je skušal ogorčeni direktor Rižanskega vodovoda, Martin Pregelj, oddolžiti koprskemu vinarju za (ne)posrečeno marketinško akcijo. "Slovenija, kjer iz tušev na plaži teče vino" – bolje že kot "Slovenija, dežela, v kateri gorijo odlagališča odpadkov" – tudi v tem tednu. Ne vem, bi bilo treba vprašati kakšnega izkušenega poslovneža, recimo ameriškega Trumpa. Ali pa njegovo repliko, britanskega Trumpa, pravi face app v živo. Ne samo fizične podobnosti, tudi ob govoru po izvolitvi na vrh konservativne stranke in s tem na premiersko mesto sem moral dvakrat preveriti, ali govori Donald ali vendarle nekdanji novinar, župan Londona, zunanji minister in goreč zagovornik brexita, Boris Johnson.
Ker pa Britancem, tako kot vsem, želim lepo prihodnost, upam, da bodo predvsem ameriški turisti našli Združeno kraljestvo – United Kingdom. Hčerka ameriškega Trumpa, Ivanka, je namreč angleškemu Trumpu prek Twitterja čestitala kot novopečenemu premierju Združenega Kingstona.
Številni se v teh dneh požrtvovalno trudijo odpraviti posledice obsežnih poplav. Obnova je verjetno že v fazi, ko bo treba natančno določiti obseg škode, tudi zato, da pravočasno dobimo obljubljena sredstva Evropske unije. Sanacija bo morala biti dolgoročna, da bi odpravili ali vsaj omilili škodo v poplavah, ki šele prihajajo. Že ta teden se je na primer nevihta znesla nad Zrečami.
Katastrofalne poplave so na površje spravile marsikaj, tudi najbolj osnovna vprašanja o naravi človeka. V Centrifugi o tem razmišlja Gorazd Rečnik.
Še en s frontalnimi napadi zaznamovan teden je skoraj za nami. Pred nami pa njegov pregled, bolj kot ne kronološki, od petka do petka. Ker če bi začeli na koncu, z današnjim (skoraj apokaliptičnim) dnevom, bi pri njem (in samo njem) tudi ostali. Tadej Košmrlj je … Ja, opral teden tokrat res ni prava besedna zveza.
Vreme je postalo prva in zadnja novica dneva. Neurja, nalivi, vetrovi, toča so ruvali drevesa, razbijali ceste, uničevali pridelek, trgali protitočno zaščito, razkrivali strehe, sprožali plazove in – da, tudi poškodovali ljudi. To je nova realnost, pravijo klimatologi, na to, da bo Slovenija lahko koridor za neurja, se bo treba navaditi.
Treba je rešiti Slovenijo. Tako je češko-francoski pisatelj Milan Kundera, od katerega se poslavljamo v teh dneh, naslovil svoje besedilo, ki ga je leta 1991 napisal za pariški Le Monde. Še vedno velja, da je treba rešiti Slovenijo. Rešujemo slovensko zdravstvo, pokojninski sistem, promet, kostanj pred Dramo, RTV … Treba pa je rešiti tudi svet. Kako neznosno težo ima reševanje, v centrifugi navihano opisuje Tatjana Pirc.
Sisteme, še posebej tiste, ki imajo velik vpliv na ljudi, pogosto vodijo posamezniki brez empatije. Poskušamo si nadeti rožnata očala, a na koncu pridemo do skupnega imenovalca, ki se imenuje diznifikacija.
Z grajskega hriba smo tudi letos poslušali topovske salve v počastitev tokrat že 32. rojstnega dne naše države. Ampak tokrat se nismo imeli časa razvnemati ob debatah o maslu in topovih, pa o napredku na nekaterih življenjskih področjih in nazadovanju na drugih, tudi o morebitnem stanju na mestu pri tretjih ne. Vso pozornost tistega prazničnega predvečera nam je vzel Wagner.
Ste se kdaj spraševali, kje se začne in konča mavrica? Ta raznovrsten naravni pojav že od nekdaj služi kot metafora in simbol številnim kulturam. Da skoraj nič ni črno-belo in da poleg številnih odtenkov sivine obstajajo tudi mavrične barve, dokazuje tudi teden, ki se končuje.
Če smo z izdatnim financiranjem zdravstvenih storitev razkrivali meje javnega zdravstva, smo veliko manj velikodušni, ko gre za prosveto ali upokojence.
Prvi polni junijski teden tega leta je bil kar bogat z bolj in manj pomembnimi dogodki. Saj veste, vsake oči imajo svojega malarja, tako da je pomembnost relativna. Za Aleša Smrekarja, ki je pripravil tokratno Petkovo centrifugo, je bil najpomembnejši ponedeljkov začetek vračanja v RTV normalnost. Če v tem ponorelem svetu sploh lahko govorimo o normalnosti. Ali o ugledu.
Čas teče in reke se ne da obrniti v svoji strugi, pomladni dan se neizogibno prevesi v poletnega. V toku s časom bredemo skozi iztekajoči se teden, oziraje se na leta, ki tečejo in niso drug drugemu enaka. Leto vlade, leto RTV, leto obljub … čakajoč dejanja, ki ne bodo le priložnostna gesta. Od najvišjega vrha sveta do razbeljenih afriških tal in vse do presvetlega in prezgodnjega neba.
Prosto po pokojnem pesniku Venu Tauferju: v naši zeleni vesoljski mlaki, živijo pravi vodenjaki … Uradujejo od Turčije do Rusije, tudi v Sloveniji jih imamo nekaj.
Glede na vreme, ne le zadnjega tedna, ampak celotnega maja, utegne ta Centrifuga pregoreti. O težavah, ki sta jih povzoročila dva sredozemska coklona predvsem na severovzhodu Slovenije, pa tudi viharnemu dogajanju na političnem prizorišču, kjer se politiki spet ukvarjajo le s preteklostjo in ne prihodnostjo.
Teden se je začel s tradicionalnim obredom kronanja Karla III., končal z največjim evrovizijskim televizijskim spektaklom, kamor se je uvrstila tudi slovenska skupina Joker Out. A maj ni samo mesec ljubezni, lepote in praznovanj. Sploh ne v Sloveniji, kjer se največkrat spremo prav zaradi praznikov, spomenikov in zgodovine. Golobova vlada se bojuje s političnimi tekmeci, predvsem pa z lastnimi obljubami in »časovnicami«. Zdaj ima na mizi še eno politično eksplozivno temo – novi spomenik osamosvojitve.
Minuli teden je imel dva obraza - najprej nedelovnega in praznično sproščenega, nato pa si je nadel bolj divjo in žal tudi krvavo podobo. Obdani smo bili z nasiljem. V Srbiji po dveh grozljivih napadih razmišljajo, kako bi se lahko orožja znebili, v Evropski uniji razmišljamo, kako bi ga lahko več proizvedli. Ob vseh dogodkih tedna, ki zelo realno in zelo boleče vplivajo na naša življenja, pa se bo na koncu v zgodovino verjetno vpisal le eden, ki nima nobenega vpliva na naš vsakdanji kruh in bodočnost.
Smo pred in po praznikih, času, ko gremo na oddih ali kaj postorimo v hiši ali stanovanju. A zunanji svet se seveda ne zmeni za naše načrte in se vrti naprej.
Tatjana Pirc pripoveduje o traktorjih na nebu in zemlji, obljubah, medvedih, interpelaciji, integraciji, sodnikih, piškotih, sapioseksualcih, predvsem pa o pogumnih, solidarnih in dobrih ljudeh.
Dalajlama je nastopal v eni od novic tedna, ko se je širnemu svetu opravičil, ker je po spletu zakrožil posnetek, v katerem otroku reče, naj mu posesa jezik. (Če se temu tako reče po slovensko.) In to je rekel v šali, logično. Sicer pa, ali nas sploh lahko še kaj preseneti. Pa to ni vprašanje, temveč trditev. Teden komentira Tadej Košmrlj.
Oko za oko bo oslepilo svet, a v skladu z vseprevladujočo ideologijo sreče lahko propademo vsaj srečni. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
Neveljaven email naslov