Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Floskula, da je resnica nekje vmes, je verjetno najpogosteje uporabljana fraza, ki z resnico samo nima nikakršne zveze. Resnica ni nikoli vmes, je točno tam, kamor jo postavijo dejstva, pa če je komu to všeč ali ne. In ko boste naslednjič slišali koga govoriti, da zadeva ni ne bela ne črna, ampak točno takega sivega odtenka kot sredina sivega klina, mu pokažite … rdeči karton.
Resnica ima več obrazov, laž samo enega. Ni nujno, da je podoba laži grda, resnice pa lepa. Pogosto je ravno obratno
Floskula, da je resnica nekje vmes, je verjetno najpogosteje uporabljana fraza, ki z resnico samo nima nikakršne zveze. Resnica ni nikoli vmes, je točno tam, kamor jo postavijo dejstva, pa če je komu to všeč ali ne. In ko boste naslednjič slišali koga govoriti, da zadeva ni ne bela ne črna, ampak točno takega sivega odtenka kot sredina sivega klina, mu pokažite … rdeči karton.
22 milijonov evrov odpisanega dolga je za večino državljanov tako abstraktna številka, da jo iz same uvidevnosti niti za primerjavo ne bomo pretvorili v kaj predstavljivo konkretnega. Iz same uvidevnosti tudi ne bomo povedali, kaj konkretno pomeni 200 evrov na mesec manj denarja za matere samohranilke in družine z majhnimi otroki, v katerih je zaposlena samo ena oseba.
Z izpusti se ni šaliti nikjer. Ne v Zasavju, ne v Šaleški dolini, ne v soški dolini in niti ne v Ljubljanski kotlini. A svoj vic so spisali nekateri stanovalci znamenite Ljubljanske Situle, ki bi zaradi izpustov in hrupa železniške postaje najraje tožili Slovenske železnice.
Medtem ko so pridne ovčice spokojno spale, se je neustrašni junak iz Cerkljanskega odločil narediti red v gozdu. Na oni strani Atlantika je medtem lomastila veliko večja zver.
924 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Floskula, da je resnica nekje vmes, je verjetno najpogosteje uporabljana fraza, ki z resnico samo nima nikakršne zveze. Resnica ni nikoli vmes, je točno tam, kamor jo postavijo dejstva, pa če je komu to všeč ali ne. In ko boste naslednjič slišali koga govoriti, da zadeva ni ne bela ne črna, ampak točno takega sivega odtenka kot sredina sivega klina, mu pokažite … rdeči karton.
Resnica ima več obrazov, laž samo enega. Ni nujno, da je podoba laži grda, resnice pa lepa. Pogosto je ravno obratno
Floskula, da je resnica nekje vmes, je verjetno najpogosteje uporabljana fraza, ki z resnico samo nima nikakršne zveze. Resnica ni nikoli vmes, je točno tam, kamor jo postavijo dejstva, pa če je komu to všeč ali ne. In ko boste naslednjič slišali koga govoriti, da zadeva ni ne bela ne črna, ampak točno takega sivega odtenka kot sredina sivega klina, mu pokažite … rdeči karton.
22 milijonov evrov odpisanega dolga je za večino državljanov tako abstraktna številka, da jo iz same uvidevnosti niti za primerjavo ne bomo pretvorili v kaj predstavljivo konkretnega. Iz same uvidevnosti tudi ne bomo povedali, kaj konkretno pomeni 200 evrov na mesec manj denarja za matere samohranilke in družine z majhnimi otroki, v katerih je zaposlena samo ena oseba.
Z izpusti se ni šaliti nikjer. Ne v Zasavju, ne v Šaleški dolini, ne v soški dolini in niti ne v Ljubljanski kotlini. A svoj vic so spisali nekateri stanovalci znamenite Ljubljanske Situle, ki bi zaradi izpustov in hrupa železniške postaje najraje tožili Slovenske železnice.
Medtem ko so pridne ovčice spokojno spale, se je neustrašni junak iz Cerkljanskega odločil narediti red v gozdu. Na oni strani Atlantika je medtem lomastila veliko večja zver.
Čas smo ujeli za rep in za rap. Čas imamo zato, da se vse ne zgodi hkrati. Vesele praznike vam želita Zlatko in Tatjana.
Referendumsko kampanjo so nekateri napovedali kot najlepšo, bila je vse prej kot to. Pokazala je na vso iracionalnost strahov in predsodkov, na nevednost pa tudi na do absurda prignano uravnoteženost v javni hiši. Mnenje ima lahko vsak, ki ima čas, znanje si je treba pridobiti. Na neki način poraz je že to, da se bo o enakopravnosti v družbi odločalo na referendumu. Ker 25 let po plebiscitu se bomo odločali prav o tem, ali kot družba razumemo, za kaj v demokraciji sploh gre. Če ne gremo proti enakopravnejši družbi v vseh vidikih, potem ne gremo nikamor. Če ne gre za prav vse otroke v družbi, potem gre le za sprenevedanje, za predsodke in diskriminacijo. Po vsakih volitvah pa žal tudi dobimo tudi prav tisto, kar si zaslužimo.
Začel se je drugi del podnebne konference v Parizu, kjer so vajeti v roke vzeli okoljski in zunanji ministri. Do konca tega stoletja bi si želeli uresničitev sicer že doseženega dogovora o omejitvi globalnega segrevanja, a kaj ko so odločevalci le polni lepih besed s figami v žepu.
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami! Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Smo v vojni? V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?
Smo v vojni? V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Morda je bilo golo naključje, a še begunci so nam tista dva praznična dneva pietetno naklonili zatišje - tako malo jih že lep čas ni prečkalo naših meja.
Glavne tema številnih oddaj je seveda begunska kriza. Ne gre le za slovenski problem čedalje težjega sprejemanja, fizičnega in mentalnega, množic ljudi, ki ves čas prestopajo našo mejo in želijo večinoma v Nemčijo, ampak gre za širše razsežnosti, ki še kako zadevajo tudi Evropsko unijo.
Najprej dobre novice, ki jih v tokratni Centrifugi ni: naši odbojkarji so ta teden dokazali, da se z voljo in sodelovanjem zmore tudi nemogoče, Škofja Loka je po »skoraj stoletju« prizadevanj dočakala obvoznico in morda bo zmešnjava z imenom Klinični center po dveh letih le dobila vodstvo brez oznake v. d. Kar je pa že zelo pogojno dobra novica. Ostalo pa v Centrifugi. Nataša Štefe.
Niti obilne padavine, ki so nas zajele v tem tednu, niso uspele pogasiti požarov v različnih institucijah: klinični center, onkološki inštitut, slaba banka, KPK … Zadnja postaja vedno bolj le sama sebi namen, zaradi slabih odnosov v vodstvu te institucije pa imajo največ koristi prav tisti, zaradi katerih je bila sploh ustanovljena. Tudi na onkološkem inštitutu, kjer na sume korupcije v številnih projektih že dolgo opozarja kirurg Erik Brecelj. Za mnoge ljudski zdravnik, za nekatere nebodigatreba. Tako kot slaba banka, ki ji je politika najprej zaupala reševanje gospodarstva, zdaj pa bi najraje videla, da je ne bi bilo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Saj bomo pomagali, ampak ne smemo pozabiti na varnostno vprašanje, zakaj ne bi najprej poskrbeli za vse pomoči potrebne sodržavljane, najprej rešimo naše probleme, potem pa se ukvarjajmo z drugimi, najprej naj metla počisti domači prag, šele nato jo posodimo na Obrežje... in tako naprej.
Šele ta teden se je gospa Evropa zbudila, pomela oči in ugotovila, da ima težave. Velike težave. Šele ta teden je ugotovila, da na Bližnjem vzhodu ni vse OK, da na mejah EU ni vse OK in da tudi na schengenskih mejah ni vse OK. Begunci so dregnili v vest in zavest milijonov Evropejcev kar je nekoliko predramilo spečo damo.
Žal je že nekaj časa vsakodnevna tema medijev begunska problematika. Z njo se ukvarjajo predvsem mediji, bolj malo pa tisti, ki bi morali za te nesrečneže poskrbeti. To so dobro plačani politiki iz vseh držav Evropske skupnosti, ki sedijo v Evropskem parlamentu. Očitno imajo toliko dela sami s seboj, da bodo o begunski krizi resno razpravljali šele naslednji teden, čeprav je v EU do zdaj pribežalo že več kot 350 tisoč migrantov.
Aktualna begunska kriza, ki jo dobesedno v živo spremljamo že ves teden, se ni začela pred dnevi v Makedoniji, ampak se nas je, ker se dogaja na našem pragu, dotaknila bolj kot poročila v zadnjih letih s Sredozemlja. Morda tudi zato, ker gledamo posnetke ljudi, družin, otrok, mladostnikov, ki so še pred kratkim živeli čisto običajno življenje z vsem udobjem ki ga nudi 21. stoletje, danes pa si rešujejo golo življenje.
Ker so se napetosti v zgodbi arbitražnega »nesporazuma« v tem tednu malce pomirile, so si na ministrstvu za zunanje zadeve morda zaželeli kolektivni dopust. Z izjemo ministra jim ni uspelo, razpoloženje pa se je odmikalo daleč od brezbrižnosti.
Neveljaven email naslov