Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko smo prvi najavili konec epidemije, bi lahko nastopil tudi čas za umiritev. A te so bili po dveh turbulentnih mesecih kroženja koronavirusa in nove vlade deležni le v vladni koaliciji, kjer so strnili vrste in ugotovili, da so bile vse špekulacije o rekonstrukciji vlade in odstavljanju ministrov odveč. Državljani pa duševni mir še iščemo vsak na svoj način. Nekaj tisoč jih denimo ob petkih kolesari po ulicah in trgih slovenskih mest ter na ta način neguje svoje dobro počutje. Da ne izgubimo moralnega kompasa, nam k sreči predsednik vlade nenehno sporoča, kaj je prav in kaj narobe. Zato verjamemo, da bomo tudi državljani kmalu deležni pomiritve in sprostitve, denimo v slovenskih turističnih biserih, kjer bomo lahko izkoristili velikodušno podarjene turistične bone … za katere bo vlada naposled račun poravnala z našim denarjem. Centrifugo vrti Aleš Kocjan.
Vladajoča politika je že našla svoj mir, državljani ga bomo morda s pomočjo turističnih bonov
Potem ko smo prvi najavili konec epidemije, bi lahko nastopil tudi čas za umiritev. A te so bili po dveh turbulentnih mesecih kroženja koronavirusa in nove vlade deležni le v vladni koaliciji, kjer so strnili vrste in ugotovili, da so bile vse špekulacije o rekonstrukciji vlade in odstavljanju ministrov odveč. Državljani pa duševni mir še iščemo vsak na svoj način. Nekaj tisoč jih denimo ob petkih kolesari po ulicah in trgih slovenskih mest ter na ta način neguje svoje dobro počutje. Da ne izgubimo moralnega kompasa, nam k sreči predsednik vlade nenehno sporoča, kaj je prav in kaj narobe. Zato verjamemo, da bomo tudi državljani kmalu deležni pomiritve in sprostitve, denimo v slovenskih turističnih biserih, kjer bomo lahko izkoristili velikodušno podarjene turistične bone … za katere bo vlada naposled račun poravnala z našim denarjem.
914 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Potem ko smo prvi najavili konec epidemije, bi lahko nastopil tudi čas za umiritev. A te so bili po dveh turbulentnih mesecih kroženja koronavirusa in nove vlade deležni le v vladni koaliciji, kjer so strnili vrste in ugotovili, da so bile vse špekulacije o rekonstrukciji vlade in odstavljanju ministrov odveč. Državljani pa duševni mir še iščemo vsak na svoj način. Nekaj tisoč jih denimo ob petkih kolesari po ulicah in trgih slovenskih mest ter na ta način neguje svoje dobro počutje. Da ne izgubimo moralnega kompasa, nam k sreči predsednik vlade nenehno sporoča, kaj je prav in kaj narobe. Zato verjamemo, da bomo tudi državljani kmalu deležni pomiritve in sprostitve, denimo v slovenskih turističnih biserih, kjer bomo lahko izkoristili velikodušno podarjene turistične bone … za katere bo vlada naposled račun poravnala z našim denarjem. Centrifugo vrti Aleš Kocjan.
Vladajoča politika je že našla svoj mir, državljani ga bomo morda s pomočjo turističnih bonov
Potem ko smo prvi najavili konec epidemije, bi lahko nastopil tudi čas za umiritev. A te so bili po dveh turbulentnih mesecih kroženja koronavirusa in nove vlade deležni le v vladni koaliciji, kjer so strnili vrste in ugotovili, da so bile vse špekulacije o rekonstrukciji vlade in odstavljanju ministrov odveč. Državljani pa duševni mir še iščemo vsak na svoj način. Nekaj tisoč jih denimo ob petkih kolesari po ulicah in trgih slovenskih mest ter na ta način neguje svoje dobro počutje. Da ne izgubimo moralnega kompasa, nam k sreči predsednik vlade nenehno sporoča, kaj je prav in kaj narobe. Zato verjamemo, da bomo tudi državljani kmalu deležni pomiritve in sprostitve, denimo v slovenskih turističnih biserih, kjer bomo lahko izkoristili velikodušno podarjene turistične bone … za katere bo vlada naposled račun poravnala z našim denarjem.
Obetavne gospodarske napovedi in gospodarska rast, s katero se radi pohvalijo naši politiki, se še niso materializirale v več sredstvih za znanost ali morda celo kulturo. Počasi se približujemo obdobju, ki mu rečemo predvolilni čas, pred koalicijskimi partnerji pa je sila težavno obdobje peljati voz skupaj naprej. V svetu pa si na krilih radikalnih idej večji in manjši diktatorji, ki vzbujajo skomine tudi drugim, prizadevajo za malo manj demokracije, kajti potem je vse skupaj precej lažje.
To, da bo ograje, pardon – tehnične ovire, dopolnila še evropska uredba o sistematičnem nadzoru zunanjih meja Evropske unije, je bilo pričakovano. Predvidljivo pa je bilo tudi, da bomo skušali biti “ta najbolj pridni” v razredu, vsaj prvih nekaj dni. Potem pa odločni: sistematični nadzor bo, razen ko bo res gneča, ga bo malo manj. Ampak še vedno toliko, da bomo, kot nam pravi premier, zgledni varuhi evropske trdnjave. Sicer pa smo čakanja v vrstah že vajeni. Ker smo bili vsi že pri zdravniku. Demokracija je tako ali drugače le še ekonomija. Kako v tej ekonomiji kotirajo javne dobrine?
Pa bodimo navkljub razpadu evropskega sistema na meji s Hrvaško optimistični in zmerno narodno zavedni. Če parafraziramo neki večkrat uporabljen in zlorabljen politični nagovor: morda ne bomo nikoli največji in najmočnejši, morda ne bo Mercator nikoli več naš, morda ne bomo nikoli imeli najcenejšega drugega tira, morda naš zdravstveni sistem nikoli ne bo optimalen, morda naši spomeniki nikoli ne bodo najbolj impozantni, morda ne bomo imeli nikoli spodobnega predsednika, ampak … Vseeno smo lahko svetilnik, lahko smo najboljši. Zakaj že (ne)?
Vse manj je tistih, ki bi znali v ekonomskih izolacionizmih ugledati desničarske nacionalizme, ki vznikajo vsepovsod. In ti so prava grožnja, saj kujejo politični dobiček na tistih, ki se ne morejo braniti, na tistih, ki so resnične žrtve, ne glede na to, ali prihajajo iz Sirije ali podsaharske Afrike. Nacionalizmi postavljajo tehnične ovire, kot se zdaj reče ograjam, nacionalizmi begunce zapirajo v kontejnerske centre, kot to zdaj počnejo na Madžarskem, nacionalizmi mahajo z zastavami in zariplih obrazov kričijo na ženske in otroke, ki imajo za odtenek drugačno polt kot večinsko prebivalstvo. Nacionalizmi na reklamnih panojih zasmehujejo druge rase. In, ne nazadnje: nacionalizmi se skrivajo tudi za fotografijami idiličnih gričkov in dolinic, posutih s cvetočimi češnjami.
Kaj je še moralno in etično? Pri politični tržnici in odločanju poslancev o kandidatih za ustavne sodnike, fiskalni svet in nadzornikih SDH-ja, je najmanj neokusno barantanje o repi in kislem zelju, a med “pravimi” prijatelji se da dogovoriti vse!
Politično kupčkanje z glasovi, trgovanje s podporo in obljubljanje uslug, pregovarjanje o pogojih za prevzem gospodarske družbe, sprenevedanje in zgodovinska amnezija pri vprašanju sprejemanja beguncev … Vse to je v teh dneh slovenska realnost. Naš pralni stroj bo tokrat za pranje umazanega perila moral vključit najdaljši program.
Milijon težav, dva metra čakalnih vrst, osem tisoč evrov, gram modrosti in Instagram predsednik.
Pust je malo odvrnil našo pozornost od zelo resnih zadev. Toda kmalu smo se našli pred propadom Cimosa. Ker italijanski kupec ni želel prevzeti tega podjetja, ga bodo zdaj poskusili rešiti drugače. Vodja evropske komisije Jean- Claude Juncker pa se je z belo knjigo nameraval lotiti reševanja Evropske unije. Začel je kar pri nas, z dvodnevnim obiskom.
Slovensko hrvaško najstniško dogovarjanje glede usode Cimosa spominja na telenovelo. Počasi se v ta televizijski žanr spreminja tudi slovensko-hrvaški prepir o teranu. Ob opazovanju bližnjega in daljnega dogajanja v svetu, si človek zaželi, da bi odpotoval nekam daleč stran. Zdaj ta možnost obstaja. Astronomi so namreč odkrili sedem novih zemlji podobnih planetov.
Znašli smo se v začaranem krogu nasilja, povečevanja represije, slabšanja odnosov s sosedami in nemoči na videz močne politike, ki intenzivno išče svoj prostor pred naslednjimi volitvami. Išče ga tudi preko zgodb o tem, kdo ima težave z belimi črticami. A luč na koncu tunela se sveti v posameznikih, zaradi katerih smo kot narod začeli presegati mentaliteto o majhnem narodu, ki si ne upa.
Že dolgo nismo videli tako mrkega obraza predsednika vlade kot ob podelitvi Prešernovih nagrad. V nasprotju z njegovimi običajnih obrazi – denimo, ko odločno pripoveduje alternativna dejstva o jadranski migrantski poti – se je zazdelo, da mu, naj si ga natakne, ni svetoval njegov izraelski svetovalec; ta obraz je namreč deloval pristno. Kljub dragemu komunikacijskemu strategu, se na trenutke celo zazdi, kot da, medtem ko zaradi ptičje gripe umirajo labodi, opazujemo labodji spev te vlade. Mrhovinarji pa le tiho prežijo na svoj plen in se sprašujejo, ali se bo žival ujela v žico, zadušila v dimu iz TEŠ 6 ali pa bodo morali počakati na njen naravni konec prihodnje leto. Avtor: Gorazd Rečnik
Nova epizoda nadaljevanke "Make Slovenia small again", ki ji rečemo kar Centrifuga. Vrti Tadej Košmrlj.
Če je imel morda do zdaj še kje kdo na našem planetu občutek, da živimo v svetu, kjer ZDA niso vedno in povsod na prvem mestu, so se te utvare po inauguracijskem govoru in prvih potezah novega predsednika ZDA končale. Da je tudi Slovenija podlegla globalni histeriji ravnanja z migranti, priča pravkar sprejeti zakon o tujcih, pri katerem sta skupaj stopili koalicija in opozicija. V vojni za teran pa se sprašujemo predvsem, kdo je v tej zgodbi lažnivi kljukec?
Človek vsako zgodbo osmisli tako, da je v svojem ogledalu videti boljši. Prvotni namen ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 je bila zaščita evropskih beguncev, ki so iskali varno zatočišče po koncu druge svetovne vojne. Slovenija je dolgo živela v svoji enokulturnosti, komaj pogoltnila svoje čefurje, bila v preteklosti nestrpna že do tistih nekaj temnopoltih pri nas – ampak da ne zaidem v posploševanje … priseljenci so in bodo realnost tudi naše države. Zgodbe od blizu niso enostavne – sobivanje nikoli ni enostavno. Namesto, da po nujnem postopku sprejemamo zakone, kako zakleniti naša vrata in vreči ključ v koruzo, bi bilo bolje vložiti vsak možen napor v integracijo in skupno sobivanje.
Tako kot topljeni sir v lističih v resnici vsebuje le približno polovico sira, tako tudi naši politiki brez dodatkov ojačevalcev okusa ne morejo delovati. Borut, Miro in Karl so se razveselili obiska brexit Borisa, mlada opozicijska poslanca izbirata gvante za inavguracijsko večerjo pri Melaniji, doma nas boli glava zaradi terana. Kljub opozorilom Sveta Evropa se sprejema nov zakon o tujcih, nestrpnost do beguncev, ki zmrzujejo v balkanski zimi, ne pojenja. Žal bo prosto po v tem tednu umrlemu sociologu Zygmuntu Baumanu že držalo, da moralnost res ni nujno recept za srečno življenje … A vseeno, bodimo moralni in srečni!
Želimo vam prijetno silvestrovanje brez petard, namesto teh naj vam svetijo zvezdi …, ups, oprostite! Lučke, da ne bo kakšne zamere.
Kot bedaki smo izpadli tisti, ki smo pričakovali tih in umirjen predbožični teden, ugotavlja Damjan Zorc.
6 krat 15 ni 90. Koliko je 1 in 1? O tem se v koaliciji še usklajujejo. Teden hostarskih šal, sponzorske in politične matematike, domovinskih in domotožnih zgodb.
Zasmrdelo je v Postojni. Žal pa ne smrdi le v okolici kraške lepotice, ampak tudi drugje. Petkovo centrifugo vrti Andrej Šavko.
Neveljaven email naslov