Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Resničnost v Gazi je neskončno hujša od najbolj grozljivih podob, ki jih lahko vidimo na Zahodu," pravi Susan Abulhawa, najuspešnejša pisateljica palestinskega rodu.
Več kot 30.000 preštetih smrti kot naraven pojav, katastrofa, ki se kar dogaja z neba od koder države – tudi tiste, ki dobavljajo orožje Izraelu – na reveže kar s padali odmetavajo drobce humanitarne pomoči, da bi si s tem vsaj malo oprali svojo krvavo vest. V prvi vrsti ZDA.
In če je po petih mesecih vojne v Gazi (ki se ji v jeziku politične korektnosti, reče konflikt), edina oprijemljiva posledica policijski nadzor na naših mejah, ima stavka zdravnikov in zobozdravnikov po osmih tednih vidne in ne-vidne posledice. Malce cinično pa lahko rečemo, da se je dolgo napovedovala, dolgo pričakovala, zdaj se pod okriljem Fidesa uresničuje: reforma javnega zdravstva.
Napenjanje mišic med vlado in Fidesom se bo tako kot kaže nadaljevalo; talci tega merjenja pa ostajamo pacienti in tudi ustavna pravica do zdravstvenega varstva.
928 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
"Resničnost v Gazi je neskončno hujša od najbolj grozljivih podob, ki jih lahko vidimo na Zahodu," pravi Susan Abulhawa, najuspešnejša pisateljica palestinskega rodu.
Več kot 30.000 preštetih smrti kot naraven pojav, katastrofa, ki se kar dogaja z neba od koder države – tudi tiste, ki dobavljajo orožje Izraelu – na reveže kar s padali odmetavajo drobce humanitarne pomoči, da bi si s tem vsaj malo oprali svojo krvavo vest. V prvi vrsti ZDA.
In če je po petih mesecih vojne v Gazi (ki se ji v jeziku politične korektnosti, reče konflikt), edina oprijemljiva posledica policijski nadzor na naših mejah, ima stavka zdravnikov in zobozdravnikov po osmih tednih vidne in ne-vidne posledice. Malce cinično pa lahko rečemo, da se je dolgo napovedovala, dolgo pričakovala, zdaj se pod okriljem Fidesa uresničuje: reforma javnega zdravstva.
Napenjanje mišic med vlado in Fidesom se bo tako kot kaže nadaljevalo; talci tega merjenja pa ostajamo pacienti in tudi ustavna pravica do zdravstvenega varstva.
Maja Weiss je leta 2002 posnela film Varuh meje, nekateri takrat posneti prizori in dialogi ob reki Kolpi se zdijo kot napoved grotesknega stanja tukaj in zdaj. Filmski varuh meje je proti beguncem ščuval prebivalce ob Kolpi, ki leta 2016 ne morejo verjeti, da jim je vlada postavila čisto prave žičnate kulise. Varuhi meja so danes evropska maksima, vse bolj v ospredje se postavlja tudi naš premier Cerar. Ampak slovenskim varuhom meja in kvazi demokracije tu in tam postane tudi dolgčas, zato se igrajo Jamese Bonde in Karle Velike. Postavljajo ograje med dobrim in zlim, za nameček pa so nekateri še v stalni finančni pripravljenosti. Vse težje razumemo čas, v katerem smo padli na Zemljo in nam zvezde morda vsaj trenutno niso najbolj naklonjene. Morda nam lahko pomaga David Bowie.
Če bi dali na tehtnico, ki meri veselje, nedeljsko navdušenje otrok, ki so končno dočakali prvi pravi sneg te sezone ali evforijo ob zmagi Petra Prevca na novoletni turneji, si ne bi upal napovedovati na katero stran bi se nagnila. A bili smo pripravljeni na sneg in na Petrovo zmago, zakaj in na kaj pa naj bi bili v pripravljenosti vse popoldneve, noči in praznike dekani in profesorji na devetih fakultetah, pa je še vedno neznanka.
Čas smo ujeli za rep in za rap. Čas imamo zato, da se vse ne zgodi hkrati. Vesele praznike vam želita Zlatko in Tatjana.
Referendumsko kampanjo so nekateri napovedali kot najlepšo, bila je vse prej kot to. Pokazala je na vso iracionalnost strahov in predsodkov, na nevednost pa tudi na do absurda prignano uravnoteženost v javni hiši. Mnenje ima lahko vsak, ki ima čas, znanje si je treba pridobiti. Na neki način poraz je že to, da se bo o enakopravnosti v družbi odločalo na referendumu. Ker 25 let po plebiscitu se bomo odločali prav o tem, ali kot družba razumemo, za kaj v demokraciji sploh gre. Če ne gremo proti enakopravnejši družbi v vseh vidikih, potem ne gremo nikamor. Če ne gre za prav vse otroke v družbi, potem gre le za sprenevedanje, za predsodke in diskriminacijo. Po vsakih volitvah pa žal tudi dobimo tudi prav tisto, kar si zaslužimo.
Začel se je drugi del podnebne konference v Parizu, kjer so vajeti v roke vzeli okoljski in zunanji ministri. Do konca tega stoletja bi si želeli uresničitev sicer že doseženega dogovora o omejitvi globalnega segrevanja, a kaj ko so odločevalci le polni lepih besed s figami v žepu.
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami! Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Smo v vojni? V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?
Smo v vojni? V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Morda je bilo golo naključje, a še begunci so nam tista dva praznična dneva pietetno naklonili zatišje - tako malo jih že lep čas ni prečkalo naših meja.
Glavne tema številnih oddaj je seveda begunska kriza. Ne gre le za slovenski problem čedalje težjega sprejemanja, fizičnega in mentalnega, množic ljudi, ki ves čas prestopajo našo mejo in želijo večinoma v Nemčijo, ampak gre za širše razsežnosti, ki še kako zadevajo tudi Evropsko unijo.
Najprej dobre novice, ki jih v tokratni Centrifugi ni: naši odbojkarji so ta teden dokazali, da se z voljo in sodelovanjem zmore tudi nemogoče, Škofja Loka je po »skoraj stoletju« prizadevanj dočakala obvoznico in morda bo zmešnjava z imenom Klinični center po dveh letih le dobila vodstvo brez oznake v. d. Kar je pa že zelo pogojno dobra novica. Ostalo pa v Centrifugi. Nataša Štefe.
Niti obilne padavine, ki so nas zajele v tem tednu, niso uspele pogasiti požarov v različnih institucijah: klinični center, onkološki inštitut, slaba banka, KPK … Zadnja postaja vedno bolj le sama sebi namen, zaradi slabih odnosov v vodstvu te institucije pa imajo največ koristi prav tisti, zaradi katerih je bila sploh ustanovljena. Tudi na onkološkem inštitutu, kjer na sume korupcije v številnih projektih že dolgo opozarja kirurg Erik Brecelj. Za mnoge ljudski zdravnik, za nekatere nebodigatreba. Tako kot slaba banka, ki ji je politika najprej zaupala reševanje gospodarstva, zdaj pa bi najraje videla, da je ne bi bilo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Saj bomo pomagali, ampak ne smemo pozabiti na varnostno vprašanje, zakaj ne bi najprej poskrbeli za vse pomoči potrebne sodržavljane, najprej rešimo naše probleme, potem pa se ukvarjajmo z drugimi, najprej naj metla počisti domači prag, šele nato jo posodimo na Obrežje... in tako naprej.
Šele ta teden se je gospa Evropa zbudila, pomela oči in ugotovila, da ima težave. Velike težave. Šele ta teden je ugotovila, da na Bližnjem vzhodu ni vse OK, da na mejah EU ni vse OK in da tudi na schengenskih mejah ni vse OK. Begunci so dregnili v vest in zavest milijonov Evropejcev kar je nekoliko predramilo spečo damo.
Neveljaven email naslov