Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko je najprej nastala kot ideja o kateringu in delavnicah spoznavanja kulinarike svetovnega juga. Ker so bili ljudje navdušeni nad jedmi, se je ekipa odločila, da v okviru socialnega podjetništva odpre čisto pravo gostilno. V tokratni oddaji bo Ana Skrt predstavila domače jedi iz Indije, Kolumbije in Kenije.
Foto: Robert Bogataj
225 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko je najprej nastala kot ideja o kateringu in delavnicah spoznavanja kulinarike svetovnega juga. Ker so bili ljudje navdušeni nad jedmi, se je ekipa odločila, da v okviru socialnega podjetništva odpre čisto pravo gostilno. V tokratni oddaji bo Ana Skrt predstavila domače jedi iz Indije, Kolumbije in Kenije.
Foto: Robert Bogataj
Za tržaško kuhinjo je značilen preplet mediteranske in bolj z ribami zaznamovane hrane, z bolj celinsko, srednjeevropsko, tudi habsburško kulinariko, ki sloni na mesu, predvsem na kuhani svinjini
Kako zgraditi še bolj unikatno identiteto restavracije? Tiste vrhunske vedno več pozornosti, poleg tistemu, kar dajo na krožnik, namenjajo tudi izbiri servirne posode. Za njeno izdelavo sodelujejo z oblikovalci, po meri narejeni unikatni krožniki, sklede in skodelice ter druga servirna posoda pa prispevajo k prepoznavnosti in nadgradnji mojstrovin iz kuhinje. Kot pravijo sogovorniki v oddaji Pod pokrovko, gre za trend in precej bolj nenavadno je, če vrhunski chefi temu danes ne namenijo pozornosti. Oddajo je pripravila Ana Skrt, sogovorniki so Bojana Ristevski Mlaker, Luka Košir, Barbara Košir.
Najstarejša, pa tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu je pivo. Izviralo naj bi iz Mezopotamije, a v oddaji Pod pokrovko se bomo preselili kar v današnji čas, ko so na pomenu in po priljubljenosti v zadnjem desetletju veliko pridobila kraft piva. Kaj so kraft piva, kako se pivo vari in kako se ga postreže? Odgovore pozna predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in lastnik pivovarne Jure Guzelj.
Kaj je za vas dobra salama? Čeprav imajo strokovnjaki o tem seveda izdelane kriterije, ima vsak posameznik svoj izbran okus. Ne glede na vse so salame pogosto del narezka ob raznih praznovanjih ali pa obiskih predvsem domačih gostiln in turističnih kmetij. V tokratni oddaji Pod pokrovko Tina Lamovšek in Aleš Ogrin predstavljata salame.
Ste bili že kdaj v restavraciji, gostilni, bistroju, ki ima t. i. odprto kuhinjo? Torej v takem, v katerem hrano pripravijo pred vašimi očmi oz. v prostoru, v katerem tudi obedujete? Enega takih manjših prostorov lahko najdete tudi v slovenski Istri, natančneje, v Kopru. Tina Lamovšek je za oddajo Pod pokrovko obiskala Kulinarični študio.
O zgodovini industrije konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu in njenem vplivu na tamkajšnje življenje s kulturologinjo dr. Ivo Kosmos
Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla.
Poletja ni brez sonca, zdaj tudi ne več brez neviht in toče. Poletja ni brez počitnic in dopusta. Številni bi na prvo mesto postavili morje in gore. Za številne pa je poletni favorit sladoled. Podatki za Slovenijo kažejo (SURS, 2018), da povprečen prebivalec naše države samo doma poje približno štiri litre sladoleda na leto. Kako visoka bi bila številka, če bi ji prišteli še sladoled, ki ga pojemo v slaščičarni in na ulici!? Kremni sladoled je francoski, italijanski se imenuje gelato. Poznamo še sorbet in parfe. Več pa sladoledarka Špela Omahen iz Strletove kmetije pri Ljubljani in dr. Tanja Pajk Žontar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Foto: Strletova kmetija
V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede na tleh in z rokami (namesto s priborom) del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala mag. Kaja Kastner Yadav, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.
Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.
Je zdravo? Je dobro? Kako je pridelano? Je škropljeno? Kje je kupljeno? Odkod prihaja? Koliko je dovolj? Kako kvalitetno je in koliko stane? Okoli hrane se v sodobnem času vrti nešteto vprašanj, nešteto dilem in problemov. Hkrati pa hrana za mnoge ostaja nekaj povsem esencialnega, za vse preveč ljudi pa celo nedostopnega. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat govorili o antropologiji hrane. S profesorico antičnih svetov in antropologije spolov dr. Svetlano Slapšak bomo premislili odnos, ki ga imamo do hrane danes, ko nas potrošništvo sili v nenehno konzumacijo in ko lahko na eni strani vidimo preobilje vsega, na drugi strani pa nenehno pomanjkanje osnovnih dobrin. Gostjo je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
Ne, dobrih gostiln ni vse manj, zdi se, da je dobrih, pravzaprav tudi odličnih, vse več, saj slovenska gastronomija doživlja svojevrsten preporod. Kako je pa s kulinaričnimi pisci in kritiki? So ti vse bolj redki? O njihovem delu v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pove Boštjan Napotnik, ki številne slovenske - občasno pa tudi tuje - prostore, kjer pripravljajo hrano, za Mladinino rubriko Konzum obiskuje že 13. leto.
Medtem ko so naši predniki med uporabljali kot edino sladilo in na zelo različne načine, je danes med za mnoge le dodatek k čaju. Vendar je lahko zelo uporabna sestavina mnogih jedi, ne le kot sladilo, ampak tudi kot pika na i, ki jedi doda okus, vonj, celo barvo. Kdaj je med dobrodošel dodatek, katero vrsto medu izbrati, kako ga uporabiti?
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Verjamete, da lahko doživetje v restavraciji spodbudi občutek apetita in nato tudi dober okus? O tem tokrat z vidika gostincev, natakarjev in kuharjev. Tudi pri nas je namreč ponekod priljubljen poseben način strežbe, ki mu pravimo priprava hrane pred gosti. Za kaj točno gre, kdo jo izvaja in seveda – ali gre lahko tudi kaj narobe? Oddajo je pripravila Nataša Rašl.
Zanimalo nas je, kako stremuški povzpetniki antike prihajajo iz kuhinje revežev, predvsem kakšni postanejo, ko pridejo v bogato kuhinjo razuzdanega razvrata oblastne elite, v kateri se nažrejo in žrejo veliko manj svobodne od sebe.
Post pred velikonočnimi prazniki je bolj kot s cerkvenim obredjem povezan z resničnim pomanjkanjem, ki je zaznamovalo življenja ljudi v času, ko se je zima prevešala v pomlad. Zaloge so pošle, novih vrtnin še ni bilo, zato so se ljudje podali na travnike ter tam nabirali regrat in podobne rastline. Regrat je še vedno značilna spomladanska solata, kdor ga ne nabira, ga lahko kupi na tržnici ali naroči v restavraciji kot glavno jed, zabeljeno s krompirjem, ocvirki, jajcem ali slanino. Kdaj pa je človek pravzaprav začel jesti solato in kako se je njena vloga v prehrani spreminjala? O tem v tokratni oddaji Pod pokrovko.
Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...
Jemo tudi z očmi. In barve igrajo veliko vlogo pri tem, kot bomo ugotovili v novi epizode oddaje Pod pokrovko. Če ste mislili, da je okus vina pod rdečo ali zeleno svetlobo enak, ste se motili! Kako narediti jed še slajšo? Kako se igrati s kontrasti barv ali komplementarnimi barvami?
Neveljaven email naslov