Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.
Foto: Tina Lamovšek
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.
foto: Tina Lamovšek
Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.
foto: Založba Naturšček
Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.
Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom. Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.
Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!
Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko? “Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.”
Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče ‘čas’, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.
Testo potrebuje veliko časa in počitka.
foto: Tina Lamovšek
Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.
SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI
Predtesto:
-500g polnozrnate pirine moke
-5 dl vode
-ščepec kvasa
Končno testo:
-zorjeno predtesto
-500g polnozrnate pirine moke
-2dl hladne vode
-30dag sončničnih semen
-4g svežega kvasa
-18g morske soli
-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip
Pripomočki
-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm
Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.
“Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih”, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. “Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,” z navdušenjem pripomni.
Pri pripravi kruha nam prav pride francoski izraz Mise-en-place. Pa ne zato, ker bi tuj jezik spodbujal kvasovke in bakterije k hitrejšemu delovanju, temveč zato, da med pekovskim delom nismo živčni, ker kakšne sestavine ne najdemo takoj. Izraz pomeni 'postaviti stvari na svoje mesto' .
foto: Klemen Košir
Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur. “Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.”
8 do 12 ur kasneje…
Na vrsto pride drug korak – gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.
“Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke. V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov. Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.”
Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko. A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.
Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.
Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.
Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: “Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.”
Testo (za lepši izgled potresemo nanj pšenično moko in zarežemo križ) se peče v pečici na spodnjem nivoju na 230 stopinj celzija 30 minut (obvezno mora biti pokriti s pokrovom). Po pol ure pokrov odstranimo in tako pečemo še 15 minut.
foto: Tina Lamovšek
Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.
Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!
Kruh bo svojo svežino ohranil tudi do enega tedna.
foto: Tina Lamovšek
Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.
Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.
215 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.
Foto: Tina Lamovšek
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.
foto: Tina Lamovšek
Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.
foto: Založba Naturšček
Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.
Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom. Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.
Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!
Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko? “Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.”
Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče ‘čas’, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.
Testo potrebuje veliko časa in počitka.
foto: Tina Lamovšek
Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.
SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI
Predtesto:
-500g polnozrnate pirine moke
-5 dl vode
-ščepec kvasa
Končno testo:
-zorjeno predtesto
-500g polnozrnate pirine moke
-2dl hladne vode
-30dag sončničnih semen
-4g svežega kvasa
-18g morske soli
-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip
Pripomočki
-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm
Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.
“Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih”, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. “Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,” z navdušenjem pripomni.
Pri pripravi kruha nam prav pride francoski izraz Mise-en-place. Pa ne zato, ker bi tuj jezik spodbujal kvasovke in bakterije k hitrejšemu delovanju, temveč zato, da med pekovskim delom nismo živčni, ker kakšne sestavine ne najdemo takoj. Izraz pomeni 'postaviti stvari na svoje mesto' .
foto: Klemen Košir
Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur. “Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.”
8 do 12 ur kasneje…
Na vrsto pride drug korak – gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.
“Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke. V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov. Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.”
Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko. A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.
Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.
Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.
Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: “Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.”
Testo (za lepši izgled potresemo nanj pšenično moko in zarežemo križ) se peče v pečici na spodnjem nivoju na 230 stopinj celzija 30 minut (obvezno mora biti pokriti s pokrovom). Po pol ure pokrov odstranimo in tako pečemo še 15 minut.
foto: Tina Lamovšek
Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.
Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!
Kruh bo svojo svežino ohranil tudi do enega tedna.
foto: Tina Lamovšek
Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.
Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.
V rubriki Pod pokrovko smo se tokrat podali v zgodovino. O tem, kakšna je bila vojaška prehrana v prvi svetovni vojni, kako je bila organizirana, pa tudi o njenem pomanjkanju in vplivu na moralo vojakov, smo govorili z dr. Rokom Stergarjem iz Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Med radijskim obiskom v Osilnici smo zavili v kuhinjo gospe Cvetke Vesel, ki je zbrala gradivo in uredila knjigo Okusi preteklosti Dežele Petra Klepca. Kot poudarja, so se ob želji, da bi se ohranili recepti in kulinarična zapuščina krajev ob Kolpi in Čabranki, s knjigo želeli pokloniti vlogi žensk, ki so v številnih preizkušnjah, ki so to območje bičale skozi zgodovino, držale gospodinjstva pokonci. Za dobro jutro se bomo dobro najedli. Zadišalo bo po cvrtju, forbiksu in gubovi župi. S Cvetko Vesel je kuhalnico vihtela Mojca Delač.
V Participativni ljubljanski avtonomni coni, na kratko v PLACU, so minuli četrtek izvedli prvo Ljudsko menzo. Gre za koncept skupnostnega prehranjevanja, ki je eden najbolj osnovnih mehanizmov za skupnostno reprodukcijo. Omogoča način, da so tisti, ki se je udeležijo, ob hrani skupaj. PLAC, kjer omenjena iniciativa poteka, je obiskal Aleš Ogrin.
Slane ali sladke? Japonske ali francoske? Zavite v zvitek ali v trikotnik? Vse to so lahko palačinke. Na lov za njimi se je odpravila Lana Furlan ob pomoči specialista za francoske palačinke Aleksandra Dimitrijevića in sogovornico Andjelo Stanković, ki se s peko japonskih sufle palačink v Kopru ukvarja dve leti.
Obiskali smo vas Šebrelje na Cerkljanskem, kjer že stoletja izdelujejo šebreljski želodec. To je kulinarična posebnost, ki se ne kuha ali peče, ampak zori. Poleg izbranih surovin je za kakovosten izdelek pomemben tudi pravilen postopek sušenja in zorenja. Šebreljski želodec je kralj na krožniku z narezkom, je potrdil domačin, sicer upokojeni gostinec Drago Polak.
Na Prešernov dan bo »pod pokrovko« brbotala mešanica preteklosti, prehranske kulture in literature. Znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor je popisal naravne danosti za pridelavo živil in prehranjevalne navade po pokrajinah v drugi polovici 17. stoletja na Kranjskem in širše, v Evropi tedanjega časa. Kaj so torej jedli v Valvasorjevem času? Etnolog, izvrsten poznavalec slovenske kulinarike in gastronomije, avtor številnih knjig s tega področja doktor Janez Bogataj opozarja na omejene vire pri preučevanju slovenske kulinarične preteklostii. Kljub temu bomo v naslednjih minutah spoznali prehransko pestrost naših krajev pred 350-timi leti. Oddajo Pod pokrovko je pripravil Bojan Leskovec.
Wagyu oziroma japonska govedina zaradi svoje specifične maščobne marmoriranosti velja za najprestižnejšo na svetu, uživanje takšnega mesa pa je bilo dolgo časa omejeno zgolj na Japonsko. Govedo pasme wagyu danes vzrejajo v številnih državah po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji, za kilogram "čistokrvne", torej japonske wagyu govedine najvišje kakovosti, pa je treba odšteti tudi 300 € in več.
V Jeruzalemu gostilne, restavracije in turistične kmetije ponujajo specialitete prleške kuhinje, ki jo zaznamujejo lokalno pridelani izdelki ter seveda vinska spremljava. Regija se je odela v zimsko spanje, zato je gostinske ponudbe malo. Sibon wine and spa resort je eden redkih, ki ima tudi v zimskem času odprta svoja vrata. Tja se je po zasneženih cestah odpravila Urška Henigman in se o njihovi gastronomski filozofiji pogovarjala z Zoranom Rističem.
Koruza za srednjeameriške prebivalce, vse od časov tamkajšnje naselitve prvotnih ljudstev, predstavlja osnovno živilo, zato so v tisočletjih na teh območjih razvili tudi tehnike pridelave in priprave hrane, v kateri koruza prevladuje. Koruza pa je imela tudi obreden pomen, ne sicer v smislu našega frazema, ki ljudi pošilja bivat na koruzo, ampak je smisel veliko bolj globok in plod dolgih tradicij staroselcev. O koruzi, njeni razširjenosti in boju proti gensko spremenjenim rastlinam te poljščine, več Pod pokrovko …
Loška mešta, midla, smojka, govnač …. Omenjene jedi poznajo na Škofjeloškem, tokrat jih predstavljamo tudi Pod pokrovko. Sicer le opisno, je pa nekatere od njih mogoče dejansko okusiti vse do konca meseca januarja v restavracijah, ki so se povezale v projektu Okusi Škofjeloškega.
"V iskanju pravega tatarskega biftka" bi lahko naslovili današnjo kulinarično oddajo. Darja Pograjc se je namreč poglobila v izvorne legende o nastanku te specialitete. Seveda s pomočjo dveh sogovornikov z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (krajše BIC Ljubljana) razloži tudi recept in doda nasvet o času, ki je še primeren za shranjevanje te jedi.
Sredi decembra smo in stalnica prednovoletnih praznovanj, zabav in večerij so različni hladno-topli bifeji, v katerih ne sme manjkati pršut. Po svetu najdemo več vrst pršutov, Slovenci pa imamo večinoma najraje kar »svojega«, t.i. kraški pršut. Da bi za oddajo Pod pokrovko izvedela več o njem, se je Andreja Čokl odpravila – kam drugam kot na Kras!
December je tudi mesec službenih in poslovnih pogostitev, slavnostnih kosil in večerij, čas, ko se kuhi in peki doma posvečamo še pogosteje. Nekako značilno je, da se mize za božične in novoletne praznike šibijo pod obilico različnih dobrot. Teh pa po kosilu ali večerji tudi veliko ostane, saj se takrat vsi najemo še bolj kot do sitega. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo zato reciklirali ostanke. Za nekaj predlogov, kaj narediti s preostalo pečenko, ocvrtim piščancem, kruhom, francosko solato, potico je Andreja Gradišar poklicala v dve z Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji, napotke za varno hrambo hrane pa dobila na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Pod pokrovko kuhamo terjak. Pravzaprav se ga ne kuha, temveč izpareva. Gre za močno koncentriran sok iz jagod črnega bezga, ki je značilnost predvsem krajev škofjeloškega hribovja. Tam ga pridelujeta Ana in Miha Gantar.
Odnos do hrane in kuhanja je treba začeti graditi že od malih nog. Ker so otroci in mladostniki že dokaj hitro zmožni opraviti prve kuharske korake, je prav, da starši k uvajanju pristopijo brez strahu in s prepričanjem, da bo šlo vse dobro. Seveda starši najbolje poznajo svoje otroke in temu primerno lahko izberejo tudi naloge, ki jih bodo z njihovo pomočjo mladi opravili. Kako pristopiti h kuharskemu izobraževanju mladih, je v oddaji Pod pokrovko raziskoval Aleš Ogrin.
Z Radovljico in njeno okolico največkrat povezujemo sladke okuse – to je kraj čokolade in medu, a zadnja leta se to območje predstavlja tudi drugače. Že deveto leto je november namenjen Okusom Radol'ce, projektu, ki povezuje lokalne vrhunske gostilne in lokalne pridelovalce. Devet gostiln ta mesec ponuja posebej pripravljene menuje, jedi pa so sestavljene iz surovin domačega porekla.
Petkova jota, sladka jota, jota vrzota … Klemen Košir je zbral terenske pripovedke o kislem zelju, repici in joti. Bolj kot poslušamo prigode s terena, bolj se zdi, da samo ene prave jote ni in da je najbolj okusna in prava tista, ki se kuha pri vsakem od nas doma. Oddajo Pod pokrovko je pripravila Ana Skrt.
Čeprav življenje v mestih daje občutek, da živimo daleč od ruralnega, pa lahko stik s tem pomagajo ohranjati urbani kmetje. Med prebivalci Ljubljane in Maribora tako najdemo ljudi, ki cenijo, da so pridelki pridelani blizu njihovega doma. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, o urbanih kmetih.
Neveljaven email naslov