Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Peka domačega kruha

12.02.2015

Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek

Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.

foto: Tina Lamovšek

 

Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.

foto: Založba Naturšček

 

Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.

Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji  temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom.  Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.

Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!

Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko? “Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju  s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.” 

Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče ‘čas’, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.

Testo potrebuje veliko časa in počitka.

foto: Tina Lamovšek

Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.

 

SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI

Predtesto:

-500g polnozrnate pirine moke

-5 dl vode

-ščepec kvasa

Končno testo:

-zorjeno predtesto

-500g polnozrnate pirine moke

-2dl hladne vode

-30dag sončničnih semen

-4g svežega kvasa

-18g morske soli

 

-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip

Pripomočki

-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm

 

Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.

“Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih”, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. “Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,” z navdušenjem pripomni.

 

Pri pripravi kruha nam prav pride francoski izraz Mise-en-place. Pa ne zato, ker bi tuj jezik spodbujal kvasovke in bakterije k hitrejšemu delovanju, temveč zato, da med pekovskim delom nismo živčni, ker kakšne sestavine ne najdemo takoj. Izraz pomeni 'postaviti stvari na svoje mesto' .

foto: Klemen Košir

Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur.  “Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.”

8 do 12 ur kasneje…

Na vrsto pride drug korak – gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.

“Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke. V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov.  Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.” 

Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko.  A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.

Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.

Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.

Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: “Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.”

Testo (za lepši izgled potresemo nanj pšenično moko in zarežemo križ) se peče v pečici na spodnjem nivoju na 230 stopinj celzija 30 minut (obvezno mora biti pokriti s pokrovom). Po pol ure pokrov odstranimo in tako pečemo še 15 minut.

foto: Tina Lamovšek

Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in  raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.

Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!

Kruh bo svojo svežino ohranil tudi do enega tedna.

foto: Tina Lamovšek

Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.

Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.


Pod pokrovko

216 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Peka domačega kruha

12.02.2015

Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek

Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.

foto: Tina Lamovšek

 

Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.

foto: Založba Naturšček

 

Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.

Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji  temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom.  Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.

Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!

Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko? “Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju  s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.” 

Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče ‘čas’, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.

Testo potrebuje veliko časa in počitka.

foto: Tina Lamovšek

Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.

 

SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI

Predtesto:

-500g polnozrnate pirine moke

-5 dl vode

-ščepec kvasa

Končno testo:

-zorjeno predtesto

-500g polnozrnate pirine moke

-2dl hladne vode

-30dag sončničnih semen

-4g svežega kvasa

-18g morske soli

 

-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip

Pripomočki

-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm

 

Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.

“Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih”, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. “Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,” z navdušenjem pripomni.

 

Pri pripravi kruha nam prav pride francoski izraz Mise-en-place. Pa ne zato, ker bi tuj jezik spodbujal kvasovke in bakterije k hitrejšemu delovanju, temveč zato, da med pekovskim delom nismo živčni, ker kakšne sestavine ne najdemo takoj. Izraz pomeni 'postaviti stvari na svoje mesto' .

foto: Klemen Košir

Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur.  “Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.”

8 do 12 ur kasneje…

Na vrsto pride drug korak – gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.

“Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke. V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov.  Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.” 

Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko.  A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.

Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.

Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.

Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: “Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.”

Testo (za lepši izgled potresemo nanj pšenično moko in zarežemo križ) se peče v pečici na spodnjem nivoju na 230 stopinj celzija 30 minut (obvezno mora biti pokriti s pokrovom). Po pol ure pokrov odstranimo in tako pečemo še 15 minut.

foto: Tina Lamovšek

Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in  raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.

Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!

Kruh bo svojo svežino ohranil tudi do enega tedna.

foto: Tina Lamovšek

Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.

Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.


08.06.2022

Viktorijanski biskvit, kronani piščanec in platinasti puding ali Britanska tradicija poimenovanja jedi po članih kraljeve družine

Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.


01.06.2022

"Danes ne moremo uživati hrane brez pomislekov."

Je zdravo? Je dobro? Kako je pridelano? Je škropljeno? Kje je kupljeno? Odkod prihaja? Koliko je dovolj? Kako kvalitetno je in koliko stane? Okoli hrane se v sodobnem času vrti nešteto vprašanj, nešteto dilem in problemov. Hkrati pa hrana za mnoge ostaja nekaj povsem esencialnega, za vse preveč ljudi pa celo nedostopnega. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat govorili o antropologiji hrane. S profesorico antičnih svetov in antropologije spolov dr. Svetlano Slapšak bomo premislili odnos, ki ga imamo do hrane danes, ko nas potrošništvo sili v nenehno konzumacijo in ko lahko na eni strani vidimo preobilje vsega, na drugi strani pa nenehno pomanjkanje osnovnih dobrin. Gostjo je pred mikrofon povabila Tita Mayer.


25.05.2022

Kulinarični pisec Boštjan Napotnik: "Ko se gostilna odpre, to ni njen pravi obraz. Tako da bodo imeli gostinci prvih nekaj mesecev pred mano mir."

Ne, dobrih gostiln ni vse manj, zdi se, da je dobrih, pravzaprav tudi odličnih, vse več, saj slovenska gastronomija doživlja svojevrsten preporod. Kako je pa s kulinaričnimi pisci in kritiki? So ti vse bolj redki? O njihovem delu v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pove Boštjan Napotnik, ki številne slovenske - občasno pa tudi tuje - prostore, kjer pripravljajo hrano, za Mladinino rubriko Konzum obiskuje že 13. leto.


18.05.2022

Uporaba medu v kulinariki

Medtem ko so naši predniki med uporabljali kot edino sladilo in na zelo različne načine, je danes med za mnoge le dodatek k čaju. Vendar je lahko zelo uporabna sestavina mnogih jedi, ne le kot sladilo, ampak tudi kot pika na i, ki jedi doda okus, vonj, celo barvo. Kdaj je med dobrodošel dodatek, katero vrsto medu izbrati, kako ga uporabiti?


11.05.2022

Oljčno olje lahko pomažemo s kruhom ali pa ga damo na sladoled

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.


04.05.2022

"Tekoče zlato"- najboljše ima bogato sadežno aromo in je uravnoteženo

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.


27.04.2022

Če zraven zagori, se zakadi, zacvrči ali se stopi – toliko bolje

Verjamete, da lahko doživetje v restavraciji spodbudi občutek apetita in nato tudi dober okus? O tem tokrat z vidika gostincev, natakarjev in kuharjev. Tudi pri nas je namreč ponekod priljubljen poseben način strežbe, ki mu pravimo priprava hrane pred gosti. Za kaj točno gre, kdo jo izvaja in seveda – ali gre lahko tudi kaj narobe? Oddajo je pripravila Nataša Rašl.


20.04.2022

Antične požrtije - odraz moči in poligon za vzdrževanje razredne hierarhije

Zanimalo nas je, kako stremuški povzpetniki antike prihajajo iz kuhinje revežev, predvsem kakšni postanejo, ko pridejo v bogato kuhinjo razuzdanega razvrata oblastne elite, v kateri se nažrejo in žrejo veliko manj svobodne od sebe.


13.04.2022

Od afrodiziaka do polnovrednega obroka

Post pred velikonočnimi prazniki je bolj kot s cerkvenim obredjem povezan z resničnim pomanjkanjem, ki je zaznamovalo življenja ljudi v času, ko se je zima prevešala v pomlad. Zaloge so pošle, novih vrtnin še ni bilo, zato so se ljudje podali na travnike ter tam nabirali regrat in podobne rastline. Regrat je še vedno značilna spomladanska solata, kdor ga ne nabira, ga lahko kupi na tržnici ali naroči v restavraciji kot glavno jed, zabeljeno s krompirjem, ocvirki, jajcem ali slanino. Kdaj pa je človek pravzaprav začel jesti solato in kako se je njena vloga v prehrani spreminjala? O tem v tokratni oddaji Pod pokrovko.


06.04.2022

Kuhinjska kultura Slovanov v času zgodnjega srednjega veka

Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...


30.03.2022

Zakaj je jagodni mousse slajši na belem krožniku kot na črnem?

Jemo tudi z očmi. In barve igrajo veliko vlogo pri tem, kot bomo ugotovili v novi epizode oddaje Pod pokrovko. Če ste mislili, da je okus vina pod rdečo ali zeleno svetlobo enak, ste se motili! Kako narediti jed še slajšo? Kako se igrati s kontrasti barv ali komplementarnimi barvami?


23.03.2022

Podjetniška plat ustvarjanja tort in ostalih slaščic z Instagrama: "Hočem ozaveščati, kaj vse je zajeto v ceno torte."

Nekatere barvite, druge enobarvne. Nekatere bogate, spet druge skromne. Pri nekaterih se bohotijo razkošni okraski s cvetjem, figuricami, spet druge prisegajo na minimalizem. Govorimo o tortah, pralinejih, krofih in drugih sladicah, ki predvsem na Instagramu vabijo s svojim videzom. Če so pri zunanjosti razlike, pa ima njihova notranjost skupni imenovalec – dober okus! Tokrat pokukamo v podjetništvo s tortami in drugimi sladicami. Tina Lamovšek se je za najnovejšo epizodo oddaje Pod pokrovko odpravila k štirim ustvarjalkam pod znamko Emazing Creations, Petra's cakes, BonBon atelje in Stories by Lea.


16.03.2022

Ko chefi in chefinje 'vidijo' okuse: "Zaupaj mi, grah in kava sta odlična kombinacija."

Nekaterih kombinacij okusov smo navajeni že od otroštva ali se jih priučimo pozneje. Zato lahko rečemo, da so nam nekateri okusi bližji kot nekateri. Tisti, ki ponesejo preplet okusov na nove ravni, pa so zagotovo vrhunski chefi in chefinje. O tem, kako 'vidijo' okuse, v današnji oddaji in podkastu Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.


09.03.2022

Ko krožnik lebdi nad mizo in ko glasbeniki igrajo samo zate na vrhu sladolednega lončka

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.


09.03.2022

Ko krožnik lebdi nad mizo in ko glasbeniki igrajo samo zate na vrhu sladolednega lončka

»Daj odloži že ta telefon!« Gotovo smo vsaj že enkrat slišali ta stavek, ko smo ob hrani in pijači uporabljali telefon. Ali smo samo fotografirali ali smo odgovarjali na sporočila… a tehnologija ob mizi ne pomeni zgolj prej omenjene mobilne naprave, temveč mnogo več. Tehnologija nam lahko izkušnjo obedovanja pripelje na nove nivoje. Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.


02.03.2022

Pod pokrovko

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.


02.03.2022

Ali je glasba nova začimba?

Skoraj sedem let je minilo, odkar ste na Prvem spoznavali svet hrane na tedenski ravni v oddaji Pod pokrovko. In ta se zdaj vrača v sredina jutra. Pogovarjali se bomo o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. Hrano bomo osvetlili z gastronomskega, sociološkega, filozofskega, umetnostnega, zgodovinskega in še kakšnega vidika. Prve štiri oddaje se bodo ukvarjale s percepcijo hrane in kako jo začutimo skozi različne zunanje dejavnike. V prvi epizodi se Tina Lamovšek posveča glasbi!


25.06.2015

Kulinarični blog Sit fit

Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek. foto: Tina Lamovšek


18.06.2015

Od žgancev do piva - ajda

Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr


11.06.2015

Ramen

»Itadaki mas!« je izraz, s katerim se gost na Japonskem zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen – juho, ki se po priljubljenosti na Japonskem lahko primerja s priljubljenostjo in vsestranskostjo domače goveje juhe pri nas. Jušno osnovo za ramen kuhar pripravlja 20 ur, končni okus pa dopolnijo rezanci, kuhano jajce, meso in zelenjava. Pokukali smo Pod pokrovko kuharja Tomaža Jereba, ki je postopek priprave ramna, v eni izmed japonskih restavracij pri nas, izpopolnjeval skoraj dva meseca. Pripravlja: Darja Pograjc.


Stran 6 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov