Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Peka domačega kruha

12.02.2015

Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek

Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.

foto: Tina Lamovšek

 

Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.

foto: Založba Naturšček

 

Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.

Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji  temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom.  Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.

Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!

Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko? “Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju  s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.” 

Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče ‘čas’, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.

Testo potrebuje veliko časa in počitka.

foto: Tina Lamovšek

Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.

 

SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI

Predtesto:

-500g polnozrnate pirine moke

-5 dl vode

-ščepec kvasa

Končno testo:

-zorjeno predtesto

-500g polnozrnate pirine moke

-2dl hladne vode

-30dag sončničnih semen

-4g svežega kvasa

-18g morske soli

 

-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip

Pripomočki

-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm

 

Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.

“Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih”, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. “Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,” z navdušenjem pripomni.

 

Pri pripravi kruha nam prav pride francoski izraz Mise-en-place. Pa ne zato, ker bi tuj jezik spodbujal kvasovke in bakterije k hitrejšemu delovanju, temveč zato, da med pekovskim delom nismo živčni, ker kakšne sestavine ne najdemo takoj. Izraz pomeni 'postaviti stvari na svoje mesto' .

foto: Klemen Košir

Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur.  “Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.”

8 do 12 ur kasneje…

Na vrsto pride drug korak – gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.

“Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke. V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov.  Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.” 

Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko.  A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.

Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.

Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.

Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: “Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.”

Testo (za lepši izgled potresemo nanj pšenično moko in zarežemo križ) se peče v pečici na spodnjem nivoju na 230 stopinj celzija 30 minut (obvezno mora biti pokriti s pokrovom). Po pol ure pokrov odstranimo in tako pečemo še 15 minut.

foto: Tina Lamovšek

Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in  raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.

Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!

Kruh bo svojo svežino ohranil tudi do enega tedna.

foto: Tina Lamovšek

Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.

Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.


Pod pokrovko

216 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Peka domačega kruha

12.02.2015

Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek

Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.

foto: Tina Lamovšek

 

Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.

foto: Založba Naturšček

 

Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.

Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji  temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom.  Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.

Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!

Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko? “Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju  s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.” 

Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče ‘čas’, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.

Testo potrebuje veliko časa in počitka.

foto: Tina Lamovšek

Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.

 

SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI

Predtesto:

-500g polnozrnate pirine moke

-5 dl vode

-ščepec kvasa

Končno testo:

-zorjeno predtesto

-500g polnozrnate pirine moke

-2dl hladne vode

-30dag sončničnih semen

-4g svežega kvasa

-18g morske soli

 

-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip

Pripomočki

-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm

 

Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.

“Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih”, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. “Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,” z navdušenjem pripomni.

 

Pri pripravi kruha nam prav pride francoski izraz Mise-en-place. Pa ne zato, ker bi tuj jezik spodbujal kvasovke in bakterije k hitrejšemu delovanju, temveč zato, da med pekovskim delom nismo živčni, ker kakšne sestavine ne najdemo takoj. Izraz pomeni 'postaviti stvari na svoje mesto' .

foto: Klemen Košir

Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur.  “Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.”

8 do 12 ur kasneje…

Na vrsto pride drug korak – gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.

“Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke. V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov.  Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.” 

Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko.  A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.

Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.

Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.

Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: “Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.”

Testo (za lepši izgled potresemo nanj pšenično moko in zarežemo križ) se peče v pečici na spodnjem nivoju na 230 stopinj celzija 30 minut (obvezno mora biti pokriti s pokrovom). Po pol ure pokrov odstranimo in tako pečemo še 15 minut.

foto: Tina Lamovšek

Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in  raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.

Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!

Kruh bo svojo svežino ohranil tudi do enega tedna.

foto: Tina Lamovšek

Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.

Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.


15.01.2015

Solkanski radič - od zemlje do krožnika

Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica - kot še pravijo solkanskemu radiču - piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.


08.01.2015

Food blogi

Kuharske knjige se iz fizičnih oblik prek televizijskih ekranov selijo na splet tudi v obliki t.i. kuharskih oziroma food blogov. Dandanes jih imamo na voljo kar nekaj. Nekateri se specializirajo le za določeno vrsto jedi, kot so sladice ali presna hrana, spet drugi se prepustijo svoji gurmanski žilici. Čemu lahko pripišemo priljubljenost kuharskih blogov ter zakaj govorimo o fetišizaciji hrane in gastronomskem hedonizmu? V oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej odpravili na splet ter iskali recepte in prste, ki so jih spisali. Foto: oh it's amanda (Flickr)


25.12.2014

Medenjaki in lecti

Med, cimet in ostale začimbe - nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Tako nam december prikliče pred oči ne samo podobe okrašenega mesta, temveč tudi lectov in medenjakov, ki se bohotijo predvsem na prazničnih stojnicah. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi nekajstoletno tradicijo, eno poglavitnih opravil medičarjev, ki jim po navadi pravimo kar lectarji, pa je oblikovanje živobarvnih lectovih src in drugih medenih piškotov. Vabljeni k poslušanju oddaje Pod pokrovko, ki bo sladka kot med. Pripravila jo je Tina Lamovšek. Foto: Liliana Fuchs (Flickr)


18.12.2014

Šolski lonec

Spletni portal Šolski lonec sta zakuhala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožef Štefan. Z njim želijo spodbujati bolj zdravo prehranjevanje in gibanje otrok. Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč v času rasti in odraščanja zelo pomembna. Prehranjevalni vzorci se vzpostavijo zelo zgodaj in povsem uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse – zbrani na enem mestu, pridejo še kako prav. O zdravi prehrani v tokratni oddaji Pod pokrovko razmišljajo otroci z Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, sogovornika Barbare B. Drnovšek pa sta mag. Rok Poličnik in doc. dr. Barbara Koroušić Seljak.


11.12.2014

V čem je šarm kuharskih oddaj?

Če bi želeli prešteti vse kuharske oddaje, ki so v enem tednu na sporedu, bi nam verjetno zmanjkalo prstov na rokah. Kar nakenkrat kuhamo vsi, če ne za štedilnikom, pa vsaj iz naslonjača. V tokratni oddaji Pod pokrovko je Ana Skrt raziskala fenomen kuharskih oddaj in njihov vpliv na spremembe v družbi. njeni sogovorniki so televizijski kuharji Rudolph Van Veen, Damjan Babič, Luka Novak in Valentina Smej Novak ter strokovnjak za trženje dr. Miro Kline. Foto: Flickr/jonasfotograf.se


20.11.2014

Buče

Buče se ponašajo z nazivom, da so ena izmed najstarejših zelenjav na svetu. Te staroindijanske kulturne rastline so v Evropo prinesli španski pomorščaki. Kmalu so se razširile po vsej celini. K njihovi vsestranski uporabi in gojenju je pripomoglo spoznanje ne samo o dobrem in polnem okusu, temveč tudi o njihovem zdravilnem delovanju. Buče - za hrano jih uporabljajo tako ljudje kot živali - pa gotovo največji sloves uživajo v Prlekiji in Prekmurju. Eden najprepoznavnejših izdelkov je bučno olje. Oddaja Pod pokrovko, njena avtorica je Tina Lamovšek, se je tako odpravila v severovzhodni del Slovenije. Tam je odkrivala navade, ki so se spletle ob prebiranju bučnih semen ter preizkusila običajne in neobičajne recepte. Foto: Jeremy Seitz (Flickr)


06.11.2014

Kuhinja Dominikanske republike

Podnebje je pomemben dejavnik pri oblikovanju prehranjevalnih navad ljudi in izbora sestavin, ki zaidejo pod našo pokrovko. Če severnjakom bolj prija topla enolončnica iz relativno revne bere plodov, ki v hladnem podnebju uspevajo, pa se v toplih krajih, zlasti v južnem Mediteranu, še bolj pa na območjih z večnim poletjem in obilico padavin, lahko pohvalijo s celo vrsto okusnih in sočnih plodov narave. V pričakovanju hladnih dni, ki so pred nami, s tokratno oddajo Pod pokrovko v radijski eter prinašamo nekaj sonca, morja in poletja. Odhajamo v Dominikansko republiko, na antilski otok Hispaniola, čigar podnebje in zgodovina sta močno vplivala na razvoj tamkajšnje kulture in kulinarike. Oddajo je pripravil Peter Močnik.


30.10.2014

Vonj po česnu

Česen je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna vrtnina, ki je marsikateri manjši kmetiji prinesla dohodek, po osamosvojitvi Slovenije pa se je položaj spremenil: predvsem naši mesarji so odkrili posušen česen, trgovci pa hitro za njimi še poceni kitajski česen. A v novem tisočletju se le zavedamo pomena in vrednosti te domače pridelane zelenjadnice značilnega vonja, pri kateri ne gre zanemariti njenega zdravilnega delovanja. Katere sorte rešujejo krizo slovenskega česna na trgovskih policah? V kakšnem odnosu sta vlaga in česen? Kaj je treba vedeti o spravilu česna? V tokratni oddaji Pod pokrovko, pripravila jo je Tina Lamovšek, bo torej zadišalo po česnu. Foto: Hafiz Issadeen (Flickr)


23.10.2014

Slovenski kuharski boji v svetovnem vrhu

Ana Skrt bo v oddaji Pod Pokrovko na pot pospremila slovensko mladinsko in člansko kuharsko reprezentanco, ki se konec meseca odpravljata v Luksemburg na Svetovno prvenstvo. Izbrani kuharji nam bomo predstavili jedi, s katerimi želijo prepričati komisijo in suvereno poseči po najžlahtnejši medalji. Foto: Lado


16.10.2014

Sodobne kavarniške kulture

Vsaka država se ponaša s svojo značilno kavarniško kulturo, mi pa bomo Pod pokrovko tokrat raziskali kavarne, ki so se s svojimi koncepti oddaljile od tipičnih kavarniških prostorov in razvile svoj, edinstven pristop. Oglasili smo se v slovenski kavarni, kjer kavo pražijo, meljejo in pripravljajo sami, še posebej pa so ponosni na pripravo kav z uporabo t.i. filter tehnike. Sprehodili se bomo po živalskih in manga kavarnah na Japonskem, pokukali pa smo tudi v Ziferblat, kavarno, kjer plačaš čas, ne količine kave, čaja ali piškotov, ki jih tam zaužiješ. Nenavadna ideja izvira iz Rusije in se uspešno širi prek meja te države. Na skodelico dišeče kave vas vabi Darja Pograjc. Foto: Flickr


02.10.2014

Marmelade za vsak okus

Največji marmeladarji v Evropi so Angleži in Francozi. Prvi si pripisujejo celo, da so jo odkrili, čeprav lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da so kutine z medom konzervirali že Rimljani in jed imenovali "marmelo". Verjeli so, da odganja zle duhove. "Marmelade so za razvajanje", pravi Jurij Clemenz. S soprogo Vojko Žgavec Clemenz sta jih sprva kuhala iz ljubega veselja, zase in za prijatelje, pred dvema letoma pa sta ustvarila blagovno znamko, ki zdaj navdušuje tudi tujino. V septembrski številki Alpe Adria magazina je njuna marmelada ocenjena z besedama "molto buono". Pred drugim mednarodnim festivalom Marmelada v Šentrupertu se bomo v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara B. Drnovšek, razvajali z različnimi okusi, ki jih lahko shranimo v kozarec. Foto: Flickr, cc


25.09.2014

Ribe za vse letne čase

Strokovnjaki priporočajo, da ribe uživamo najmanj dvakrat na teden. Zmotno je prepričanje, da ribe spadajo predvsem na poletne jedilnike, saj sezona najboljših rib prihaja prav jeseni in pozimi. Kateri dan v tednu je najboljši za obisk ribarnice, kaj nam sporoča bordo rdeči rumenoplavuti tun in zakaj poznavalci nekaterih rib ne kupijo nikoli? Pohod po ribarnici bo imel tudi jasno začrtan kulinarični cilj. Izbrano in kupljeno v ribarnici bosta Bojan Leskovec in Klemen Košir spremenila v ribji namaz, šavor in solato z morskim psom. Pod pokrovko pa bo brbotala tudi lahka, krepčilna ribja juha.


11.09.2014

ABC španske kulinarike

Pod pokrovko bomo spoznali abc španske gastronomije. Ta država na Pirenejskem polotoku se ponaša s skoraj dvestotimi restavracijami z Michelinovo zvezdico, po svetu pa so zelo poznani tapasi, paelja in seveda španski pršut. Ponosni so tudi na svoja vina, ki so ob prigrizku pravi razlog za druženje. Oddajo je pripravila Ana Skrt.


04.09.2014

Krompir naš vsakdanji

Pod pokrovko smo tokrat zakuhali krompirjevo zgodbo. Prelistali smo knjigo dr. Darje Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete, ki se je strokovno spopadla s tem zgodovinsko pomembnim gomoljem tudi za Slovence, na kmetiji Rozman Habinc v Podnartu smo preverili letošnjo bero in ga zajeli zvrhano žlico v eni od gostiln v Šenčurju, kjer so mu postavili tudi spomenik. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.


19.06.2014

Skuhna: svet na krožniku

Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko je najprej nastala kot ideja o kateringu in delavnicah spoznavanja kulinarike svetovnega juga. Ker so bili ljudje navdušeni nad jedmi, se je ekipa odločila, da v okviru socialnega podjetništva odpre čisto pravo gostilno. V tokratni oddaji bo Ana Skrt predstavila domače jedi iz Indije, Kolumbije in Kenije. Foto: Robert Bogataj


12.06.2014

Fenomen kuharskih knjig

Kuhanje ni več samo gospodinjska nuja, družinska kuharija postaja raziskovanje in zabava hkrati. Kuhinja je polje kreativnosti in improvizacije. Veliko so k temu pripomogle kuharske knjige, ki tudi pri nas spadajo med najbolje prodajane knjižne žanre. Kuharice so lahko globalne ali nacionalno obarvane, tematsko zaokrožene, zazrte v tradicijo ali modno naravnane. Nedavni prvi KulinArtfest je v središče postavil prav kuharske knjige. Avtorji in založniki so razmišljali o fenomenu priljubljenosti kuharic, o tem, kaj je dobra kuharska knjiga, ali bomo v prihodnosti med kuho še listali po klasični kuharici ali pa bomo s prsti »popackali« elektronsko tablico. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. Foto: Flickr/Tanja Nagel


05.06.2014

Pod pokrovko - pivo

Izviralo naj bi iz Mezopotamije, kjer so ga uvrščali med osnovna živila. Omenja se celo v Hamurabijevem zakoniku in v epu o Gilgamešu, stari Egipčani so ga imenovali pijača bogov. Velja za najstarejšo in danes najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Navkljub stigmi, da je pijača nižjih slojev in da zaradi vsebnosti alkohola škoduje, se pivo vse bolj uveljavlja tudi v najboljših restavracijah po svetu, ne le kot dopolnilo k obroku, temveč tudi za pripravo kulinaričnih dobrot. Od golaža, mesa in zelenjave, do priprave ribjih jedi in sladic. Pivo se prav tako dobro poda raznim kuharskim tehnikam, od mariniranja, deglaziranja, pečenja ali praženja. O varjenju in vrstah piva ter uporabi v kulinariki bomo govorili v tokratni oddaji Pod pokrovko. Pripravlja: Peter Močnik.


29.05.2014

Zdrava in kreativna kulinarika za otroke

Enolično prehranjevanje z veliko energijsko gostoto sčasoma vodi do povečanja telesne teže in pojava debelosti. Zdrav način prehranjevanja in pester izbor hrane bi morala biti pravilo vsake družine. Zmotno je prepričanje, da je priprava zdravega obroka zapleteno, da nam vzame veliko časa in da je zdravo tudi drago. Pod pokrovko tokrat kopica preprostih receptov za zdrav in krepak zajtrk, slastno kosilo in ne preveč »težko« večerjo za otroke in mladostnike, težko pa se jim bodo uprli tudi odrasli. Pravzaprav bo izginila ločnica med kulinariko odraslih in otrok, še posebej, ker otroci lahko sodelujejo in pomagajo v zabavno kreativnem laboratoriju, imenovanem kuhinja. Prisluhnite ščepcu gastronomije na prvem v oddaji Pod pokrovko. Pripravlja Bojan Leskovec.


22.05.2014

Pod pokrovko - Kvarnerski škamp

Kvarnerski škampi slovijo kot eni najbolj okusnih. Čeprav nihče ne more v celoti razložiti, zakaj je tako pa so razlike očitne: prepoznamo jih po bledo rdeči barvi in imajo tanjši oklep, njihova posebnost pa je – pravijo strokovnjaki – v tem, da živijo v zelo plitkem morju z veliko izvirov pitne vode in so zato zelo mehki in sladki. Zaradi svoje čvrste strukture tkiva in sladko-slanega okusa ga pogosto uvrščajo na najbolj izbrane gastronomske sezname na svetu. V četrtkovi kulinarični oddaji Pod pokrovko se bomo v okviru potepanja po Opatiji skupaj s priznanim hrvaškim kuharjem Andrejem Barbierijem podali v svet kvarnerskega škampa, razložili, zakaj je tako cenjen in kako ga pripraviti, da ohrani okus, po katerem slovi.


15.05.2014

Konoplja v kulinariki

Konoplja se mora v kulinariki otepati marsikaterega predsodka. Žal zaradi sorodstvenih vezi s prepovedano rastlino, ki vsebuje zloglasni THC, velika večina ljudi ne ve, da je industrijska konoplja pravzaprav zelo uporabna in koristna. Najpogostejši proizvod je hladno stiskano konopljino olje, ki je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami, vsebuje tudi veliko antioksidantov, zaradi nevsebnosti glutena ljudje s celiakijo radi posegajo po konopljini moki. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej posvečali navadni oz. industrijski konoplji.


Stran 8 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov