Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Tina Lamovšek
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci.
Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life.
Na vogalu Gosposvetske in Slovenske ceste stoji zgradba, v katero je nekoč zahajal tudi naš pesnik France Prešeren. Gostilna Figovec na omenjenem mestu obratuje vse od leta 1776, in če je do pred kratkim ponujala tradicionalne slovenske jedi, zdaj v gostilni – s podaljšanim imenom Curry Life Figovec – od novembra 2014 veje vonj po kariju.
Kofta Nazakat - zelenjavni in skutini cmoki v blagi omaki, obogateni z maslom in smetano
foto: Tina Lamovšek
Slovenske jedi z jedilnika niso popolnoma izginile. Kot pravi vodja restavracije Curry Life Figovec Igor Debevec, so želeli ohraniti del zgodbe Figovca. Tako si še zmeraj lahko naročite žrebičkov zrezek ali golaž. A prilagoditve so bile potrebne.
“Na začetku je bil slovenski jedilnik obsežnejši, vendar smo ga zaradi manjšega zanimanja za slovenske tradicionalne jedi zmanjšali. Ljudje so si raje zaželeli kari,” pravi igor Debevec.
Prilagodili so tudi stopnjo začinjenosti jedi. Na Slovenskem jemo t.i. britanski kari, narejen za brbončice Evropejcev. “Večina pač ne more uživati v taki začinjenosti kot mi Indijci!” utemeljuje prilagojen okus karija šef kuhinje v restavraciji Curry Life Figovec Zia Ahmed, hkrati pa prizna, da marsikatere slovenske brbončice lahko tekmujejo z indijskimi.
Ideja za restavracijo Curry Life Figovec je pravzaprav zrasla na zelniku Festivala karija – letos so ga slovenski in tuji obiskovalci lahko obiskali že četrtič. Prav zaradi priljubljenosti festivala, ki poteka enkrat na leto, so začeli razmišljati o tem, da bi bil kari na voljo vsak dan. In tako so na koledarju označili datum 19. november 2014, ko so uradno začinili ljubljansko gastronomsko sceno.
K čipsu Puppadums se priležejo tri omake: - metina omaka z začimbami - paradižnikova omaka z začimbami (pekoča!) - omaka z mlado čebulo in začimbami
foto: Tina Lamovšek
Urednik revije Curry life Syed Belal Ahmed je leta 2013 na 2. festivalu karija v Ljubljani za našo oddajo razmišljal o tradicionalni britanski hrani, ki je pravzaprav ni več. Kari je zdaleč najbolj priljubljen. Če je bilo leta 1809 v Londonu osem ali devet indijskih restavracij, je danes v vsej Veliki Britaniji že 12 tisoč takih restavracij, v Londonu jih je več kot v Mumbaju in Delhiju skupaj. Podatek, da kar 2 tretjini Britancev, ki gredo jest v restavracijo, izbere kari, pove dovolj.
Urednik revije Curry Life Syed Belal Ahmed je na 2. Festivalu karija izrazil željo, da bi se tudi srednja Evropa zaljubila v kari, tako kot se je Velika Britanija. Očitno se mu bo želja v Sloveniji uresničila. V Ljubljani imamo že več ponudnikov karija.
Na jedilnem listu restavracije Curry Life Figovec boste našli tudi posebno rubriko, to je »najboljše po izboru Britancev«. Tu gotovo prednjači tikka masala – piščanec, govedina ali jagnjetina, kuhani v blagi tikka masala omaki.
piščančji Tikka Masala - velja za eno najbolj priljubljenih curry jedi med Evropejci in je precej blago začinjena.
foto: Tina Lamovšek
Naan kruh ni le priloga, ampak tudi nadomestilo za nož in vilice, saj Indijci uporabljajo naan kot jedilni pribor
foto: Tina Lamovšek
215 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Tina Lamovšek
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci.
Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life.
Na vogalu Gosposvetske in Slovenske ceste stoji zgradba, v katero je nekoč zahajal tudi naš pesnik France Prešeren. Gostilna Figovec na omenjenem mestu obratuje vse od leta 1776, in če je do pred kratkim ponujala tradicionalne slovenske jedi, zdaj v gostilni – s podaljšanim imenom Curry Life Figovec – od novembra 2014 veje vonj po kariju.
Kofta Nazakat - zelenjavni in skutini cmoki v blagi omaki, obogateni z maslom in smetano
foto: Tina Lamovšek
Slovenske jedi z jedilnika niso popolnoma izginile. Kot pravi vodja restavracije Curry Life Figovec Igor Debevec, so želeli ohraniti del zgodbe Figovca. Tako si še zmeraj lahko naročite žrebičkov zrezek ali golaž. A prilagoditve so bile potrebne.
“Na začetku je bil slovenski jedilnik obsežnejši, vendar smo ga zaradi manjšega zanimanja za slovenske tradicionalne jedi zmanjšali. Ljudje so si raje zaželeli kari,” pravi igor Debevec.
Prilagodili so tudi stopnjo začinjenosti jedi. Na Slovenskem jemo t.i. britanski kari, narejen za brbončice Evropejcev. “Večina pač ne more uživati v taki začinjenosti kot mi Indijci!” utemeljuje prilagojen okus karija šef kuhinje v restavraciji Curry Life Figovec Zia Ahmed, hkrati pa prizna, da marsikatere slovenske brbončice lahko tekmujejo z indijskimi.
Ideja za restavracijo Curry Life Figovec je pravzaprav zrasla na zelniku Festivala karija – letos so ga slovenski in tuji obiskovalci lahko obiskali že četrtič. Prav zaradi priljubljenosti festivala, ki poteka enkrat na leto, so začeli razmišljati o tem, da bi bil kari na voljo vsak dan. In tako so na koledarju označili datum 19. november 2014, ko so uradno začinili ljubljansko gastronomsko sceno.
K čipsu Puppadums se priležejo tri omake: - metina omaka z začimbami - paradižnikova omaka z začimbami (pekoča!) - omaka z mlado čebulo in začimbami
foto: Tina Lamovšek
Urednik revije Curry life Syed Belal Ahmed je leta 2013 na 2. festivalu karija v Ljubljani za našo oddajo razmišljal o tradicionalni britanski hrani, ki je pravzaprav ni več. Kari je zdaleč najbolj priljubljen. Če je bilo leta 1809 v Londonu osem ali devet indijskih restavracij, je danes v vsej Veliki Britaniji že 12 tisoč takih restavracij, v Londonu jih je več kot v Mumbaju in Delhiju skupaj. Podatek, da kar 2 tretjini Britancev, ki gredo jest v restavracijo, izbere kari, pove dovolj.
Urednik revije Curry Life Syed Belal Ahmed je na 2. Festivalu karija izrazil željo, da bi se tudi srednja Evropa zaljubila v kari, tako kot se je Velika Britanija. Očitno se mu bo želja v Sloveniji uresničila. V Ljubljani imamo že več ponudnikov karija.
Na jedilnem listu restavracije Curry Life Figovec boste našli tudi posebno rubriko, to je »najboljše po izboru Britancev«. Tu gotovo prednjači tikka masala – piščanec, govedina ali jagnjetina, kuhani v blagi tikka masala omaki.
piščančji Tikka Masala - velja za eno najbolj priljubljenih curry jedi med Evropejci in je precej blago začinjena.
foto: Tina Lamovšek
Naan kruh ni le priloga, ampak tudi nadomestilo za nož in vilice, saj Indijci uporabljajo naan kot jedilni pribor
foto: Tina Lamovšek
Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas.
Za turško kulinariko velja, da so nanjo vplivale skoraj vse bližnje kuhinje; od kavkaške in arabske do mediteranske in balkanske. V tokratni oddaji Pod pokrovko vam predstavljamo pristno domačo turško kulinariko, saj so nas na kosilo povabile štiri Turkinje, ki že dve leti živijo v Sloveniji. Ana Skrt je z njimi skuhala lečino juho in tradicionalno prilogo bulgur, izdale pa so jih tudi recept za pravo turško kavo, ki se od tiste, ki jo pijemo pri nas, razlikuje že po načinu priprave.
Najprej bomo spregovorili o pomladnem Tednu restavracij, ko bodo meniji vrhunskih kuharjev po vsej Sloveniji dostopni za prijazno ceno. Prelistali bomo zadnji Michelinov vodič po evropskih prestolnicah, ki je posebno pozornost namenil skandinavski gastronomiji. Prvo zvezdico je med drugim prejela tudi restavracija Chef & Sommelier v Helsinkih, v kateri ustvarja eden od vodilnih finskih kuharjev Sasu Laukkonen, s katerim smo se pogovorili, ko se je pred kratkim mudil pri Ani Roš v Gostilni Na Gradu. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. (Foto: www.tedenrestavracij.si)
Sajenje dreves, ki jih danes poznamo kot tepke, je po ljudskem izročilu ukazala Marija Terezija. Naši predniki so tepko poznali kot sadje. Za sladilo so jo uporabljali za kuhanje žganja, pa tudi kot sestavino različnih jedi. Tepka je sčasoma izgubila svojo uporabno vrednost, danes pa tudi po zaslugi drznih kuharskih pristopov zopet postaja del tradicionalne slovenske kulinarične izkušnje. Odpravili smo se v Vilo Podvin, kjer kuharski mojster Uroš Štefelin to vrsto hruške uporablja kot sestavino mnogih jedi, njegova najbrž najbolj poznana delikatesa pa je Kranjska klobasa s tepko. V tokratni oddaji Pod pokrovko združujemo drznost in inovativnost s pozabljeno tradicijo. Pripravlja Peter Močnik.
Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo ‘nedelja’ opiše kot sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu. A le redkokatera gospodinja, ki takrat pripravlja kosilo, bi lahko rekla, da je to dan za počitek , saj jim priprava obroka po navadi vzame kar nekaj časa. Kot veste, so bile mize ob nedeljah – zlasti v preteklosti obložene bogatejše v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu. S čim vse bo obložene miza, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pa v oddaji Pod pokrovko. Vir fotografije: Flicker, LexnGer
Tik pred pričetkom svetovno znanega karnevala v Riu de Janeiru bomo na Prvem spoznavali brazilsko kuhinjo. Najprej kot jo je doživela popotnica Maja Horvat, ki je v največji južnoameriški državi preživela dva meseca. Način na katerega je potovala, ji je ponudil edinstveno priložnost spoznavanja vsakdanjih navad Brazilcev, povezanih s pripravo hrane. Odpravili smo se tudi v prvo brazilsko restavracijo v Sloveniji Rodizio do Brasil, kjer smo opazovali kuharskega mojstra med pripravo mesa na znamenitem žaru churrasco. Za konec vam bomo zaupali kako pripraviti caipirinho, najbolj priljubljeno brazilsko pijačo. Vse kar se tokrat skriva Pod pokrovko pa bodo začinili ritmi vroče sambe. Avtorica prispevka: Darja Pograjc
Kari originalno izhaja iz Indije, številčna indijska in bangladeška skupnost v Veliki Britaniji pa ga je posodobila in preoblikovala v produkt, ki ga trži pod imenom Britanski kari. Uporablja se za pripravo ribjih, mesnih in zelenjavnih jedi, sestavlja pa 12 do 15 osnovnih začimb kot so kurkuma, ingver, koriander, kumina, kardamom, poper in muškatni orešček. Sestava kari mešanice je odvisna od nacionalne ali regionalne tradicije, verskih praks, celo od družinskega okusa in je pogosto skrbno varovana družinska skrivnost. Okusi karija se tako lahko razlikujejo od restavracije do restavracije. V tokratni oddaji Pod pokrovko smo obiskali 3. Festival britanskega karija. Odkrivamo skrivnostni svet začimb in pripravljamo čisto pravi piščančji kari.
Ko je Združenje za promocijo italijanske kulture in jezika Danteja Aligherija pred leti opravilo spletno anketo, s katero so želeli izvedeti, katera beseda v tujini najbolj zaznamuje Italijo, je bil odgovor pizza. V tokratni oddaji bo govor o izvoru in pohodu te značilne italijanske jedi po svetu, smernicah in malih skrivnostih. Pred mikrofon smo povabili italijanskega picopeka Giovannija Melisa in Nedeljka Krejiča iz ljubljanskega Foculusa.
Tokrat se odpravljamo na ulico, kamor se prikrade tudi vonj in okus hitro pripravljene hrane. V ponudbi v Sloveniji se najbolj odraža vpliv balkanske in mediteranske kuhinje. Ta najpogosteje zajema repertoar od bureka prek pice do kebaba in čevapčičev.
V tokratni oddaji je govor o "cuisine francaise". Glavna protagonista sta Francoz Benjamin Launay, ki si je v ljubljanskem hotelu Vander ustvaril svoj značilni kulinarični svet in filozof dr. Luka Omladič, ki se je s pojmom francoska kuhinja srečal pred leti ob prevodu knjige Fiziologija okusa, ki jo je napisal francoski izumitelj gastronomije Brillat-Savarin.
Pred desetletji je genialni fizik Albert Einstein povedal, da nič ne bo tako koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti za ohranitev življenja na Zemlji kot prehod k vegetarijanski prehrani. V tistem času so ljudje bolj malo vedeli o tem, kako hrana vpliva na njihovo zdravje. Danes pa imamo na voljo znanstvene dokaze o povezavi prehrane in zdravja, o vplivu, ki ga ima prehrana na podnebne spremembe, na okolje in tudi na porast lakote v svetu. Tokrat bomo predstavili način prehranjevanja, ki izključuje vsa živila živalskega izvora - spregovorili bomo o veganstvu in obiskali restavracijo Loving hut.
Japonsko tradicionalno kulinariko vašoku je Unesco nedavno vpisal na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. O tem, da je japonska kulinarika veliko več kot le suši, v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Prvo v sklopu kulinaričnih oddaj prihajajočega leta začenjamo s pogledom v prihodnost. Spoznali bomo enega izmed kulinaričnih trendov, ki je sicer v svetu že dobro poznan, pri nas pa je zaživel šele v zadnjem času. Je molekularna gastronomija zgolj zanimiv kulinarični poskus ali gre za trend, ki se še razvija? Pod pokrovko bomo pokukali z dvema mladima raziskovalcema, ki bosta kuhinjo spremenila v kemijski laboratorij in s pomočjo tekočega dušika v nekaj minutah pripravila sladoled. Ob koncu oddaje pa bomo spoznali kulinarične trende, ki so se jih na svetovnem prvenstvu mladih kuharjev pogumno lotili tudi slovenski študenti.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete zgodbi mojstra in vajenca, obema je skupno to, da imata vsak svojo izkušnjo s "posvečenim" Michelinovim vodnikom po restavracijah. Mirjam Muženič je obiskala Joška Sirka v La Subidi na italijanski strani Brd, Anja Strajnar pa se je pogovarjala z Nejcem Rižnarjem, ki je bil pripravnik v restavraciji Arzak v San Sebastianu na severu Španije.
Kreativci pod imenom Trapez so mladi gastronomski entuziasti. Niso šolani kuharji, jim pa priprava hrane in ustvarjanje zanimivih kulinaričnih izkušenj predstavlja izziv in zabavo. V okviru Pop up doma so pripravili zanimiv eksperiment, s katerim so raziskovali vpliv petih čutil na doživljanje in okušanje hrane. O kolektivu Trapez in Eksperimentu 2 v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ali ste vedeli, da je slovenska klobasa iz Clevelanda s Sunito Williams poletela v vesolje? V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo med drugim ustavili pri mesarju Billu Ažmanu, ki jo je izdelal, in izvedeli, zakaj so slovenske klobase čez lužo tako posebne in priljubljene. Kupcev pri Radéllu, kjer streže Ed Oshaben, se sploh v predprazničnih dnevih, kar tare. Generacije Slovencev čez lužo pa seveda povezujejo tudi druge tradicionalne jedi, ki se jih lahko naučijo pripravljati na druženju »Kuhamo z Micko«, ki ga vodi Tončka Sršen. Na popotovanje v svet izseljenske kulinarike v Clevelandu vas vabi: Mojca Delač.
Največja želja otroške kuharice Emilije Pavlič je, da bi naši najmlajši jedli zdravo. Industrijska in zamrznjena hrana zanje nista primerni. Tudi čokolada ne, ukradla jim je apetit, ugotavlja avtorica dveh odmevnih knjig s tega področja. Eden od načinov, da otroci vzpostavijo zdrav odnos s hrano, je, da jim starši zgodaj odpremo vrata kuhinje, kjer jih naučimo kuhati in jim omogočimo raziskovanje sveta kulinarike. Ob tem pa so dobrodošle tudi otroške kuharske delavnice. Eno takih smo obiskali na Bledu.
Zelje v jeseni dobi domovinsko pravico na jedilnikih, tako bolj preproste, vsakdanje kuhinje kot tudi v restavracijah, kjer kuharski mojstri kreirajo butične jedi za bolj zahtevne goste. Zelje je bogat vir vitamina C. Pozitivne učinke kislega zelja je poznal že Hipokrat, znameniti Sebastian Kneipp pa je kislo zelje označil kot krtačo za želodec in črevesje. Na Slovenskem kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja, skrivnosti kislega zelje bomo odkrivali na Premu pri Ilirski Bistrici, po nekaj pojasnil se bomo odpravili tudi na Biotehniško fakulteto v Ljubljani ter odgovorili na vprašanje, zakaj je zelje tesno povezano z žensko seksualnostjo. Zelje kralj vrtov tokrat v osrednji vlogi oddaje Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
Neveljaven email naslov
