Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Okusi Francije po slovensko

19.03.2015

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi  počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi,  se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov.

Good France – Okusi Francije naj bi enkratno predstavili in ponudili v okušanje deželo sirov, vina in še marsičesa. Ideja o Epikurjevi večerji pa je pravzaprav stara celo stoletje, razloži francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier:

“Leta 1912 je francoski kuhar in gastronom Auguste Escoffier začel s tako imenovanimi Epikurjevimi večerjami. Epikur je bil, kot vemo, znamenit ljubitelj dobre jedače še v antičnih časih. No, Escoffierova zamisel je bila, da na isti dan postrežejo isti meni v več mestih po vsem svetu. Je pa treba reči, da se je pri tem pravzaprav naslonil na neko starejšo tradicijo, ki jo je gojila francoska diplomacija. Naši diplomati so namreč vselej uporabljali značilne jedi francoske kuhinje, da bi povečali ugled in vpliv svoje države v svetu. Tako je bilo pravzaprav že v časih pred revolucijo, ko si je vsak francoski kralj prizadeval svojim gostom – drugim kraljem, tujim državnikom in diplomatom – postreči s kar najbolj nenavadnimi jedmi, da bi tako na njih napravil kolikor je le bilo mogoče močan vtis. In tudi danes francosko ministrstvo za zunanje zadeve še naprej upošteva to zelo staro, na nek način ključno tradicijo pri načinu vodenja naših diplomatskih zadev”.

In kateri so razlogi za projekt Okusi Francije?

 “Prvi razlog je slej ko prej politične narave. Na ta način namreč hočemo zelo konkretno ponazoriti privlačnost Francije v kontekstu tako imenovanega gastronomskega turizma. Poglejte, med vsemi državami sveta Francija privabi največ turistov iz tujine. Vsako leto k nam pripotuje skoraj 90 milijonov obiskovalcev. To je, seveda, številka, ki bistveno presega število ljudi, ki sploh živijo v Franciji. No, med temi turisti se jih – tako vsaj kažejo raziskave – kakih šestdeset odstotkov odloči obiskati Francijo prav zaradi naše gastronomske ponudbe. Z Okusi Francije pa hočemo še vsem ostalim pokazati, da je francoska kuhinja resnično izjemna. Poleg tega pa obstaja še drugi razlog; prizadevamo si namreč, da bi s projekti, kakršne so te večerje, ves svet povezali v nasprotovanju kulinarični globalizaciji. S pomočjo večerij, navdahnjenih s francosko gastronomsko tradicijo, bi pravzaprav radi slavili raznolikost svetovnih kuhinj”.

 

Alain Ducasse

foto: Flickr

Francoska kultura in način življenja sta prežeta tako s kuhanjem kot tudi z uživanjem v hrani. Tradicionalni francoski obed pa je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca, ker naj bi šlo za družaben običaj, ki slavi najpomembnejše trenutke v življenju. Direktorica Francoskega inštituta Anne Durufle poudarja:

“Kulinarika je pomemben del francoske kulture. Še več; je njen ključen del. Že od najmlajših nog po vseh družinah otroke učijo uživati v hrani. V Franciji pač nikoli ne jeste le zato, da bi jedli, temveč zato, ker je dobro. Naša kultura prehranjevanja temelji na tem, da cenimo kvaliteto in da nam je hrana v užitek. Če govorim zase, zelo močno čutim, da mora obrok zbujati ugodje – ali pa to ni nikakršen obrok. Poglejte, če nisem prepričana, da mi bo teknilo, praviloma sploh ne čutim želje, da bi jedla. V tem smislu bi torej rekla, da je francoska kulinarična tradicija zelo močna. Pravo vprašanje danes pa je, kako jo gojiti, kako z njo seznaniti ljudi, kako jih naučiti, da jo cenijo. Pa to ne v sami Franciji, kjer je, kot sem rekla, še vedno pri močeh, ampak drugod, v tujini”.

Praznik francoske kuhinje bodo danes slavili v 150-ih državah na petih celinah: v Avstraliji, na Japonskem in tudi v Evropi, Sloveniji. Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier je zadovoljen:

“Prepričan sem bil, da se bodo slovenski kuharji navdušeno odzvali, in natanko to se je tudi zgodilo. V projektu jih sodeluje kar dvanajst. To pa je – če upoštevamo, koliko prebivalcev ima Slovenija – izjemno visoka številka. Še več; sodelujoči slovenski kuharji so se svojega dela lotili s pravim entuziazmom, meniji, ki so jih pripravili, pa so se scela prilegali našemu konceptu. To pomeni, da so v osnovi sicer kuhali po francoskih receptih, ki pa so jih dopolnili tako, da so navsezadnje ustvarili jedi, ki v pravem pomenu besede predstavljajo zlitje med francosko in slovensko kulinarično tradicijo”.

In kako je francosko kuhinjo oženila s slovensko Vesna Čarman?

“Jaz ne bi bila jaz, če ne bi za pozdrav iz kuhinje združila tipične francoske solate in kranjske klobase. Za zaključek pa prekmursko gibanico brez testa iz samih lahkih moussov brez testa in tradicionalni croquembouche, ki je taka tipična poročna torta”.

 

 

 

 


Pod pokrovko

215 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Okusi Francije po slovensko

19.03.2015

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi  počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi,  se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov.

Good France – Okusi Francije naj bi enkratno predstavili in ponudili v okušanje deželo sirov, vina in še marsičesa. Ideja o Epikurjevi večerji pa je pravzaprav stara celo stoletje, razloži francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier:

“Leta 1912 je francoski kuhar in gastronom Auguste Escoffier začel s tako imenovanimi Epikurjevimi večerjami. Epikur je bil, kot vemo, znamenit ljubitelj dobre jedače še v antičnih časih. No, Escoffierova zamisel je bila, da na isti dan postrežejo isti meni v več mestih po vsem svetu. Je pa treba reči, da se je pri tem pravzaprav naslonil na neko starejšo tradicijo, ki jo je gojila francoska diplomacija. Naši diplomati so namreč vselej uporabljali značilne jedi francoske kuhinje, da bi povečali ugled in vpliv svoje države v svetu. Tako je bilo pravzaprav že v časih pred revolucijo, ko si je vsak francoski kralj prizadeval svojim gostom – drugim kraljem, tujim državnikom in diplomatom – postreči s kar najbolj nenavadnimi jedmi, da bi tako na njih napravil kolikor je le bilo mogoče močan vtis. In tudi danes francosko ministrstvo za zunanje zadeve še naprej upošteva to zelo staro, na nek način ključno tradicijo pri načinu vodenja naših diplomatskih zadev”.

In kateri so razlogi za projekt Okusi Francije?

 “Prvi razlog je slej ko prej politične narave. Na ta način namreč hočemo zelo konkretno ponazoriti privlačnost Francije v kontekstu tako imenovanega gastronomskega turizma. Poglejte, med vsemi državami sveta Francija privabi največ turistov iz tujine. Vsako leto k nam pripotuje skoraj 90 milijonov obiskovalcev. To je, seveda, številka, ki bistveno presega število ljudi, ki sploh živijo v Franciji. No, med temi turisti se jih – tako vsaj kažejo raziskave – kakih šestdeset odstotkov odloči obiskati Francijo prav zaradi naše gastronomske ponudbe. Z Okusi Francije pa hočemo še vsem ostalim pokazati, da je francoska kuhinja resnično izjemna. Poleg tega pa obstaja še drugi razlog; prizadevamo si namreč, da bi s projekti, kakršne so te večerje, ves svet povezali v nasprotovanju kulinarični globalizaciji. S pomočjo večerij, navdahnjenih s francosko gastronomsko tradicijo, bi pravzaprav radi slavili raznolikost svetovnih kuhinj”.

 

Alain Ducasse

foto: Flickr

Francoska kultura in način življenja sta prežeta tako s kuhanjem kot tudi z uživanjem v hrani. Tradicionalni francoski obed pa je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca, ker naj bi šlo za družaben običaj, ki slavi najpomembnejše trenutke v življenju. Direktorica Francoskega inštituta Anne Durufle poudarja:

“Kulinarika je pomemben del francoske kulture. Še več; je njen ključen del. Že od najmlajših nog po vseh družinah otroke učijo uživati v hrani. V Franciji pač nikoli ne jeste le zato, da bi jedli, temveč zato, ker je dobro. Naša kultura prehranjevanja temelji na tem, da cenimo kvaliteto in da nam je hrana v užitek. Če govorim zase, zelo močno čutim, da mora obrok zbujati ugodje – ali pa to ni nikakršen obrok. Poglejte, če nisem prepričana, da mi bo teknilo, praviloma sploh ne čutim želje, da bi jedla. V tem smislu bi torej rekla, da je francoska kulinarična tradicija zelo močna. Pravo vprašanje danes pa je, kako jo gojiti, kako z njo seznaniti ljudi, kako jih naučiti, da jo cenijo. Pa to ne v sami Franciji, kjer je, kot sem rekla, še vedno pri močeh, ampak drugod, v tujini”.

Praznik francoske kuhinje bodo danes slavili v 150-ih državah na petih celinah: v Avstraliji, na Japonskem in tudi v Evropi, Sloveniji. Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier je zadovoljen:

“Prepričan sem bil, da se bodo slovenski kuharji navdušeno odzvali, in natanko to se je tudi zgodilo. V projektu jih sodeluje kar dvanajst. To pa je – če upoštevamo, koliko prebivalcev ima Slovenija – izjemno visoka številka. Še več; sodelujoči slovenski kuharji so se svojega dela lotili s pravim entuziazmom, meniji, ki so jih pripravili, pa so se scela prilegali našemu konceptu. To pomeni, da so v osnovi sicer kuhali po francoskih receptih, ki pa so jih dopolnili tako, da so navsezadnje ustvarili jedi, ki v pravem pomenu besede predstavljajo zlitje med francosko in slovensko kulinarično tradicijo”.

In kako je francosko kuhinjo oženila s slovensko Vesna Čarman?

“Jaz ne bi bila jaz, če ne bi za pozdrav iz kuhinje združila tipične francoske solate in kranjske klobase. Za zaključek pa prekmursko gibanico brez testa iz samih lahkih moussov brez testa in tradicionalni croquembouche, ki je taka tipična poročna torta”.

 

 

 

 


19.10.2022

Gastronomska ponudba na turističnih kmetijah: Če imaš dobre sestavine, nimaš česa 'zafrkniti'

Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.


19.10.2022

Pod pokrovko - Kmetije

Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.


12.10.2022

Kuharski mojster Luka Košir: Gostinec in dobavitelj se morata pogovarjati, razumeti drug drugega, saj odnos nikoli ni enosmeren.

Se kdaj vprašate, od kod sestavine v jedi, ki vam jo pripravijo v gostilni in restavraciji? Kot zelena in trajnostna država, kot se radi predstavimo tako domači, predvsem pa tuji javnosti, bi si morali prizadevati za filozofijo 'od vil do vilic' – da torej surovina oziroma živila opravijo kratko razdaljo do krožnika. Takšnega načela se držijo tudi nekateri gostinci. V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, predstavlja odnos med gostincem in dobavitelji, in sicer na primeru Michelinove restavracije, gostišča Grič v Horjulu chefa Luka Koširja in dobaviteljev – Irene Orešnik iz sirarstva Orešnik in mesarja Antona Kreka.


05.10.2022

Z lokalnimi sortami vrtnin ohranjamo genetsko pestrost in pestrost okusov

Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič


28.09.2022

»Kakovosten kuhinjski nož je naložba za generacijo in pol«

Kako prepoznati pravi kuhinjski nož, zakaj vsaka kuhinja potrebuje vsaj tri nože, kako pogosto je treba nože brusiti in kaj pomeni pravilno vzdrževanje nožev? V oddaji Pod Pokrovko poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja OsterRob pojasnjuje tudi, zakaj nož ob številnih gospodinjskih pripomočkih ostaja »kralj« kuhinje.


21.09.2022

Sistem HACCP na preizkušnji tudi v na prvi pogled čisti kuhinji

Besedno zvezo sistem HACCP dobro poznate vsi, ki ste kadar koli delali v podjetju, kuhinji ali gostinskem obratu. Gre za angleško kratico za tako imenovano analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. To so lahko umazan umivalnik za umivanje rok, surovo meso na isti deski kot zelenjava ali neurejena in nezaščitena brada enega izmed kuharjev. Kako upoštevanje sistema čiste kuhinje izvajati v praksi?


14.09.2022

Katerim svojim jedem bi Michelinovi chefi in chefinje podelili zvezdico zaradi zgodbe, ki stoji za njo?

Imate jed, ki vam je bolj kot njen okus pri srcu zaradi zgodbe in osebne note, ki jo spremlja? Vsakdo se lahko najde v tem opisu, tudi Michelinovi chefi in chefinja pri nas. Tokratna oddaja Pod pokrovko tako išče njihove jedi z zgodbo. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek.


31.08.2022

"Dejstvo je, da ta svet ni uravnotežen in še dolgo ne bo"

Večina ljudi na vprašanje kdo pri njih doma kuha odgovori, da mama, žena, partnerka, sestra ali hči. A v vrhovih svetovnih lestvic najboljših kuharjev in kuharic, je le peščica žensk. Položaju žensk v vrhunski kulinariki je namenjena tokratna oddaja Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tita Mayer.


24.08.2022

Gastronavt Bob Blumer: »Neverjetno, kako se ljudje skozi oddajo o kulinariki učijo o vaši državi.«

Ste že slišali za izraz gastronavt? Tako se poimenuje v Ameriki živeč, sicer pa rojen Kanadčan Bob Blumer, TV-osebnost, avtor, svetovalec in celo nosilec nekaj Guinessovih rekordov. Predvsem pa je znan kot ustvarjalec in voditelj treh pionirskih oddaj Food Networka: Surreal Gourmet, Glutton for Punishment in World's Weirdest Restaurants. Nekaj svojih izkušenj pri ustvarjanju kulinaričnih oddaj je zaupal Tini Lamovšek za oddajo Pod pokrovko.


17.08.2022

Vonj predstavlja kar 80% okusa pri hranjenju

Vonj in okus sta tesno povezana. Vonj predstavlja celo kar 80% okusa. Zato je olfaktorni aspekt pri obredju hranjenja zelo pomemben. Kot tudi arome in ostale dišave, ki se dodajajo hrani in to celo bolj pogosto, kot si morda mislite. O tem, kako se v kuhinji uporabljajo hidrolati in eterična olja in kako pomembno vonj vpliva na naše občutje in zavest o hrani pa se je Liana Buršič pogovarjala z Nino Medved iz Magnolije, eno najbolj priznanih in strokovno podkovanih aromaterapevtk pri nas, ki se je na področju aromaterapije in parfumeristike izobraževala tudi v New Yorku, Parizu, Zagrebu, Berlinu in Gradcu.


10.08.2022

Protislovja tržaške zgodovine se zrcalijo tudi v značaju tipičnih tržaških jedi

Za tržaško kuhinjo je značilen preplet mediteranske in bolj z ribami zaznamovane hrane, z bolj celinsko, srednjeevropsko, tudi habsburško kulinariko, ki sloni na mesu, predvsem na kuhani svinjini


03.08.2022

Nenavadno je, če nimaš unikatne servirne posode

Kako zgraditi še bolj unikatno identiteto restavracije? Tiste vrhunske vedno več pozornosti, poleg tistemu, kar dajo na krožnik, namenjajo tudi izbiri servirne posode. Za njeno izdelavo sodelujejo z oblikovalci, po meri narejeni unikatni krožniki, sklede in skodelice ter druga servirna posoda pa prispevajo k prepoznavnosti in nadgradnji mojstrovin iz kuhinje. Kot pravijo sogovorniki v oddaji Pod pokrovko, gre za trend in precej bolj nenavadno je, če vrhunski chefi temu danes ne namenijo pozornosti. Oddajo je pripravila Ana Skrt, sogovorniki so Bojana Ristevski Mlaker, Luka Košir, Barbara Košir.


27.07.2022

Kraft pivo je pivo z dušo

Najstarejša, pa tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu je pivo. Izviralo naj bi iz Mezopotamije, a v oddaji Pod pokrovko se bomo preselili kar v današnji čas, ko so na pomenu in po priljubljenosti v zadnjem desetletju veliko pridobila kraft piva. Kaj so kraft piva, kako se pivo vari in kako se ga postreže? Odgovore pozna predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in lastnik pivovarne Jure Guzelj.


20.07.2022

Predsednik Zveze društev salamarjev Slovenije Mirjan Kulovec: »Salama si zasluži spoštovanje, saj je bilo vloženega veliko dela in najboljšega mesa.«

Kaj je za vas dobra salama? Čeprav imajo strokovnjaki o tem seveda izdelane kriterije, ima vsak posameznik svoj izbran okus. Ne glede na vse so salame pogosto del narezka ob raznih praznovanjih ali pa obiskih predvsem domačih gostiln in turističnih kmetij. V tokratni oddaji Pod pokrovko Tina Lamovšek in Aleš Ogrin predstavljata salame.


13.07.2022

Chef Ivo Tomšič, Kulinarični študio: »Včasih je šla promocija od ust do ust, zdaj s profila na profil.«

Ste bili že kdaj v restavraciji, gostilni, bistroju, ki ima t. i. odprto kuhinjo? Torej v takem, v katerem hrano pripravijo pred vašimi očmi oz. v prostoru, v katerem tudi obedujete? Enega takih manjših prostorov lahko najdete tudi v slovenski Istri, natančneje, v Kopru. Tina Lamovšek je za oddajo Pod pokrovko obiskala Kulinarični študio.


06.07.2022

»V Jugoslaviji je na obali v nekem trenutku dobesedno za vsakim vogalom tovarna ribjih konzerv.«

O zgodovini industrije konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu in njenem vplivu na tamkajšnje življenje s kulturologinjo dr. Ivo Kosmos


29.06.2022

"V receptih za koktajle nikoli ne zasledimo ledu, sam pa bi ga postavil na prvo mesto med sestavinami"

Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla.


22.06.2022

Črna čokolada z limonovim sladoledom ali arašidovo maslo, karamela in snickers

Poletja ni brez sonca, zdaj tudi ne več brez neviht in toče. Poletja ni brez počitnic in dopusta. Številni bi na prvo mesto postavili morje in gore. Za številne pa je poletni favorit sladoled. Podatki za Slovenijo kažejo (SURS, 2018), da povprečen prebivalec naše države samo doma poje približno štiri litre sladoleda na leto. Kako visoka bi bila številka, če bi ji prišteli še sladoled, ki ga pojemo v slaščičarni in na ulici!? Kremni sladoled je francoski, italijanski se imenuje gelato. Poznamo še sorbet in parfe. Več pa sladoledarka Špela Omahen iz Strletove kmetije pri Ljubljani in dr. Tanja Pajk Žontar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Foto: Strletova kmetija


15.06.2022

Približno tretjina svetovnega prebivalstva jé brez pribora

V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede na tleh in z rokami (namesto s priborom) del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala mag. Kaja Kastner Yadav, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.


08.06.2022

Viktorijanski biskvit, kronani piščanec in platinasti puding ali Britanska tradicija poimenovanja jedi po članih kraljeve družine

Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.


Stran 5 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov