Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Okusi Francije po slovensko

19.03.2015

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi  počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi,  se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov.

Good France – Okusi Francije naj bi enkratno predstavili in ponudili v okušanje deželo sirov, vina in še marsičesa. Ideja o Epikurjevi večerji pa je pravzaprav stara celo stoletje, razloži francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier:

“Leta 1912 je francoski kuhar in gastronom Auguste Escoffier začel s tako imenovanimi Epikurjevimi večerjami. Epikur je bil, kot vemo, znamenit ljubitelj dobre jedače še v antičnih časih. No, Escoffierova zamisel je bila, da na isti dan postrežejo isti meni v več mestih po vsem svetu. Je pa treba reči, da se je pri tem pravzaprav naslonil na neko starejšo tradicijo, ki jo je gojila francoska diplomacija. Naši diplomati so namreč vselej uporabljali značilne jedi francoske kuhinje, da bi povečali ugled in vpliv svoje države v svetu. Tako je bilo pravzaprav že v časih pred revolucijo, ko si je vsak francoski kralj prizadeval svojim gostom – drugim kraljem, tujim državnikom in diplomatom – postreči s kar najbolj nenavadnimi jedmi, da bi tako na njih napravil kolikor je le bilo mogoče močan vtis. In tudi danes francosko ministrstvo za zunanje zadeve še naprej upošteva to zelo staro, na nek način ključno tradicijo pri načinu vodenja naših diplomatskih zadev”.

In kateri so razlogi za projekt Okusi Francije?

 “Prvi razlog je slej ko prej politične narave. Na ta način namreč hočemo zelo konkretno ponazoriti privlačnost Francije v kontekstu tako imenovanega gastronomskega turizma. Poglejte, med vsemi državami sveta Francija privabi največ turistov iz tujine. Vsako leto k nam pripotuje skoraj 90 milijonov obiskovalcev. To je, seveda, številka, ki bistveno presega število ljudi, ki sploh živijo v Franciji. No, med temi turisti se jih – tako vsaj kažejo raziskave – kakih šestdeset odstotkov odloči obiskati Francijo prav zaradi naše gastronomske ponudbe. Z Okusi Francije pa hočemo še vsem ostalim pokazati, da je francoska kuhinja resnično izjemna. Poleg tega pa obstaja še drugi razlog; prizadevamo si namreč, da bi s projekti, kakršne so te večerje, ves svet povezali v nasprotovanju kulinarični globalizaciji. S pomočjo večerij, navdahnjenih s francosko gastronomsko tradicijo, bi pravzaprav radi slavili raznolikost svetovnih kuhinj”.

 

Alain Ducasse

foto: Flickr

Francoska kultura in način življenja sta prežeta tako s kuhanjem kot tudi z uživanjem v hrani. Tradicionalni francoski obed pa je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca, ker naj bi šlo za družaben običaj, ki slavi najpomembnejše trenutke v življenju. Direktorica Francoskega inštituta Anne Durufle poudarja:

“Kulinarika je pomemben del francoske kulture. Še več; je njen ključen del. Že od najmlajših nog po vseh družinah otroke učijo uživati v hrani. V Franciji pač nikoli ne jeste le zato, da bi jedli, temveč zato, ker je dobro. Naša kultura prehranjevanja temelji na tem, da cenimo kvaliteto in da nam je hrana v užitek. Če govorim zase, zelo močno čutim, da mora obrok zbujati ugodje – ali pa to ni nikakršen obrok. Poglejte, če nisem prepričana, da mi bo teknilo, praviloma sploh ne čutim želje, da bi jedla. V tem smislu bi torej rekla, da je francoska kulinarična tradicija zelo močna. Pravo vprašanje danes pa je, kako jo gojiti, kako z njo seznaniti ljudi, kako jih naučiti, da jo cenijo. Pa to ne v sami Franciji, kjer je, kot sem rekla, še vedno pri močeh, ampak drugod, v tujini”.

Praznik francoske kuhinje bodo danes slavili v 150-ih državah na petih celinah: v Avstraliji, na Japonskem in tudi v Evropi, Sloveniji. Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier je zadovoljen:

“Prepričan sem bil, da se bodo slovenski kuharji navdušeno odzvali, in natanko to se je tudi zgodilo. V projektu jih sodeluje kar dvanajst. To pa je – če upoštevamo, koliko prebivalcev ima Slovenija – izjemno visoka številka. Še več; sodelujoči slovenski kuharji so se svojega dela lotili s pravim entuziazmom, meniji, ki so jih pripravili, pa so se scela prilegali našemu konceptu. To pomeni, da so v osnovi sicer kuhali po francoskih receptih, ki pa so jih dopolnili tako, da so navsezadnje ustvarili jedi, ki v pravem pomenu besede predstavljajo zlitje med francosko in slovensko kulinarično tradicijo”.

In kako je francosko kuhinjo oženila s slovensko Vesna Čarman?

“Jaz ne bi bila jaz, če ne bi za pozdrav iz kuhinje združila tipične francoske solate in kranjske klobase. Za zaključek pa prekmursko gibanico brez testa iz samih lahkih moussov brez testa in tradicionalni croquembouche, ki je taka tipična poročna torta”.

 

 

 

 


Pod pokrovko

215 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Okusi Francije po slovensko

19.03.2015

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi  počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi,  se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov.

Good France – Okusi Francije naj bi enkratno predstavili in ponudili v okušanje deželo sirov, vina in še marsičesa. Ideja o Epikurjevi večerji pa je pravzaprav stara celo stoletje, razloži francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier:

“Leta 1912 je francoski kuhar in gastronom Auguste Escoffier začel s tako imenovanimi Epikurjevimi večerjami. Epikur je bil, kot vemo, znamenit ljubitelj dobre jedače še v antičnih časih. No, Escoffierova zamisel je bila, da na isti dan postrežejo isti meni v več mestih po vsem svetu. Je pa treba reči, da se je pri tem pravzaprav naslonil na neko starejšo tradicijo, ki jo je gojila francoska diplomacija. Naši diplomati so namreč vselej uporabljali značilne jedi francoske kuhinje, da bi povečali ugled in vpliv svoje države v svetu. Tako je bilo pravzaprav že v časih pred revolucijo, ko si je vsak francoski kralj prizadeval svojim gostom – drugim kraljem, tujim državnikom in diplomatom – postreči s kar najbolj nenavadnimi jedmi, da bi tako na njih napravil kolikor je le bilo mogoče močan vtis. In tudi danes francosko ministrstvo za zunanje zadeve še naprej upošteva to zelo staro, na nek način ključno tradicijo pri načinu vodenja naših diplomatskih zadev”.

In kateri so razlogi za projekt Okusi Francije?

 “Prvi razlog je slej ko prej politične narave. Na ta način namreč hočemo zelo konkretno ponazoriti privlačnost Francije v kontekstu tako imenovanega gastronomskega turizma. Poglejte, med vsemi državami sveta Francija privabi največ turistov iz tujine. Vsako leto k nam pripotuje skoraj 90 milijonov obiskovalcev. To je, seveda, številka, ki bistveno presega število ljudi, ki sploh živijo v Franciji. No, med temi turisti se jih – tako vsaj kažejo raziskave – kakih šestdeset odstotkov odloči obiskati Francijo prav zaradi naše gastronomske ponudbe. Z Okusi Francije pa hočemo še vsem ostalim pokazati, da je francoska kuhinja resnično izjemna. Poleg tega pa obstaja še drugi razlog; prizadevamo si namreč, da bi s projekti, kakršne so te večerje, ves svet povezali v nasprotovanju kulinarični globalizaciji. S pomočjo večerij, navdahnjenih s francosko gastronomsko tradicijo, bi pravzaprav radi slavili raznolikost svetovnih kuhinj”.

 

Alain Ducasse

foto: Flickr

Francoska kultura in način življenja sta prežeta tako s kuhanjem kot tudi z uživanjem v hrani. Tradicionalni francoski obed pa je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca, ker naj bi šlo za družaben običaj, ki slavi najpomembnejše trenutke v življenju. Direktorica Francoskega inštituta Anne Durufle poudarja:

“Kulinarika je pomemben del francoske kulture. Še več; je njen ključen del. Že od najmlajših nog po vseh družinah otroke učijo uživati v hrani. V Franciji pač nikoli ne jeste le zato, da bi jedli, temveč zato, ker je dobro. Naša kultura prehranjevanja temelji na tem, da cenimo kvaliteto in da nam je hrana v užitek. Če govorim zase, zelo močno čutim, da mora obrok zbujati ugodje – ali pa to ni nikakršen obrok. Poglejte, če nisem prepričana, da mi bo teknilo, praviloma sploh ne čutim želje, da bi jedla. V tem smislu bi torej rekla, da je francoska kulinarična tradicija zelo močna. Pravo vprašanje danes pa je, kako jo gojiti, kako z njo seznaniti ljudi, kako jih naučiti, da jo cenijo. Pa to ne v sami Franciji, kjer je, kot sem rekla, še vedno pri močeh, ampak drugod, v tujini”.

Praznik francoske kuhinje bodo danes slavili v 150-ih državah na petih celinah: v Avstraliji, na Japonskem in tudi v Evropi, Sloveniji. Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier je zadovoljen:

“Prepričan sem bil, da se bodo slovenski kuharji navdušeno odzvali, in natanko to se je tudi zgodilo. V projektu jih sodeluje kar dvanajst. To pa je – če upoštevamo, koliko prebivalcev ima Slovenija – izjemno visoka številka. Še več; sodelujoči slovenski kuharji so se svojega dela lotili s pravim entuziazmom, meniji, ki so jih pripravili, pa so se scela prilegali našemu konceptu. To pomeni, da so v osnovi sicer kuhali po francoskih receptih, ki pa so jih dopolnili tako, da so navsezadnje ustvarili jedi, ki v pravem pomenu besede predstavljajo zlitje med francosko in slovensko kulinarično tradicijo”.

In kako je francosko kuhinjo oženila s slovensko Vesna Čarman?

“Jaz ne bi bila jaz, če ne bi za pozdrav iz kuhinje združila tipične francoske solate in kranjske klobase. Za zaključek pa prekmursko gibanico brez testa iz samih lahkih moussov brez testa in tradicionalni croquembouche, ki je taka tipična poročna torta”.

 

 

 

 


08.01.2015

Food blogi

Kuharske knjige se iz fizičnih oblik prek televizijskih ekranov selijo na splet tudi v obliki t.i. kuharskih oziroma food blogov. Dandanes jih imamo na voljo kar nekaj. Nekateri se specializirajo le za določeno vrsto jedi, kot so sladice ali presna hrana, spet drugi se prepustijo svoji gurmanski žilici. Čemu lahko pripišemo priljubljenost kuharskih blogov ter zakaj govorimo o fetišizaciji hrane in gastronomskem hedonizmu? V oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej odpravili na splet ter iskali recepte in prste, ki so jih spisali. Foto: oh it's amanda (Flickr)


25.12.2014

Medenjaki in lecti

Med, cimet in ostale začimbe - nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Tako nam december prikliče pred oči ne samo podobe okrašenega mesta, temveč tudi lectov in medenjakov, ki se bohotijo predvsem na prazničnih stojnicah. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi nekajstoletno tradicijo, eno poglavitnih opravil medičarjev, ki jim po navadi pravimo kar lectarji, pa je oblikovanje živobarvnih lectovih src in drugih medenih piškotov. Vabljeni k poslušanju oddaje Pod pokrovko, ki bo sladka kot med. Pripravila jo je Tina Lamovšek. Foto: Liliana Fuchs (Flickr)


18.12.2014

Šolski lonec

Spletni portal Šolski lonec sta zakuhala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožef Štefan. Z njim želijo spodbujati bolj zdravo prehranjevanje in gibanje otrok. Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč v času rasti in odraščanja zelo pomembna. Prehranjevalni vzorci se vzpostavijo zelo zgodaj in povsem uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse – zbrani na enem mestu, pridejo še kako prav. O zdravi prehrani v tokratni oddaji Pod pokrovko razmišljajo otroci z Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, sogovornika Barbare B. Drnovšek pa sta mag. Rok Poličnik in doc. dr. Barbara Koroušić Seljak.


11.12.2014

V čem je šarm kuharskih oddaj?

Če bi želeli prešteti vse kuharske oddaje, ki so v enem tednu na sporedu, bi nam verjetno zmanjkalo prstov na rokah. Kar nakenkrat kuhamo vsi, če ne za štedilnikom, pa vsaj iz naslonjača. V tokratni oddaji Pod pokrovko je Ana Skrt raziskala fenomen kuharskih oddaj in njihov vpliv na spremembe v družbi. njeni sogovorniki so televizijski kuharji Rudolph Van Veen, Damjan Babič, Luka Novak in Valentina Smej Novak ter strokovnjak za trženje dr. Miro Kline. Foto: Flickr/jonasfotograf.se


20.11.2014

Buče

Buče se ponašajo z nazivom, da so ena izmed najstarejših zelenjav na svetu. Te staroindijanske kulturne rastline so v Evropo prinesli španski pomorščaki. Kmalu so se razširile po vsej celini. K njihovi vsestranski uporabi in gojenju je pripomoglo spoznanje ne samo o dobrem in polnem okusu, temveč tudi o njihovem zdravilnem delovanju. Buče - za hrano jih uporabljajo tako ljudje kot živali - pa gotovo največji sloves uživajo v Prlekiji in Prekmurju. Eden najprepoznavnejših izdelkov je bučno olje. Oddaja Pod pokrovko, njena avtorica je Tina Lamovšek, se je tako odpravila v severovzhodni del Slovenije. Tam je odkrivala navade, ki so se spletle ob prebiranju bučnih semen ter preizkusila običajne in neobičajne recepte. Foto: Jeremy Seitz (Flickr)


06.11.2014

Kuhinja Dominikanske republike

Podnebje je pomemben dejavnik pri oblikovanju prehranjevalnih navad ljudi in izbora sestavin, ki zaidejo pod našo pokrovko. Če severnjakom bolj prija topla enolončnica iz relativno revne bere plodov, ki v hladnem podnebju uspevajo, pa se v toplih krajih, zlasti v južnem Mediteranu, še bolj pa na območjih z večnim poletjem in obilico padavin, lahko pohvalijo s celo vrsto okusnih in sočnih plodov narave. V pričakovanju hladnih dni, ki so pred nami, s tokratno oddajo Pod pokrovko v radijski eter prinašamo nekaj sonca, morja in poletja. Odhajamo v Dominikansko republiko, na antilski otok Hispaniola, čigar podnebje in zgodovina sta močno vplivala na razvoj tamkajšnje kulture in kulinarike. Oddajo je pripravil Peter Močnik.


30.10.2014

Vonj po česnu

Česen je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna vrtnina, ki je marsikateri manjši kmetiji prinesla dohodek, po osamosvojitvi Slovenije pa se je položaj spremenil: predvsem naši mesarji so odkrili posušen česen, trgovci pa hitro za njimi še poceni kitajski česen. A v novem tisočletju se le zavedamo pomena in vrednosti te domače pridelane zelenjadnice značilnega vonja, pri kateri ne gre zanemariti njenega zdravilnega delovanja. Katere sorte rešujejo krizo slovenskega česna na trgovskih policah? V kakšnem odnosu sta vlaga in česen? Kaj je treba vedeti o spravilu česna? V tokratni oddaji Pod pokrovko, pripravila jo je Tina Lamovšek, bo torej zadišalo po česnu. Foto: Hafiz Issadeen (Flickr)


23.10.2014

Slovenski kuharski boji v svetovnem vrhu

Ana Skrt bo v oddaji Pod Pokrovko na pot pospremila slovensko mladinsko in člansko kuharsko reprezentanco, ki se konec meseca odpravljata v Luksemburg na Svetovno prvenstvo. Izbrani kuharji nam bomo predstavili jedi, s katerimi želijo prepričati komisijo in suvereno poseči po najžlahtnejši medalji. Foto: Lado


16.10.2014

Sodobne kavarniške kulture

Vsaka država se ponaša s svojo značilno kavarniško kulturo, mi pa bomo Pod pokrovko tokrat raziskali kavarne, ki so se s svojimi koncepti oddaljile od tipičnih kavarniških prostorov in razvile svoj, edinstven pristop. Oglasili smo se v slovenski kavarni, kjer kavo pražijo, meljejo in pripravljajo sami, še posebej pa so ponosni na pripravo kav z uporabo t.i. filter tehnike. Sprehodili se bomo po živalskih in manga kavarnah na Japonskem, pokukali pa smo tudi v Ziferblat, kavarno, kjer plačaš čas, ne količine kave, čaja ali piškotov, ki jih tam zaužiješ. Nenavadna ideja izvira iz Rusije in se uspešno širi prek meja te države. Na skodelico dišeče kave vas vabi Darja Pograjc. Foto: Flickr


02.10.2014

Marmelade za vsak okus

Največji marmeladarji v Evropi so Angleži in Francozi. Prvi si pripisujejo celo, da so jo odkrili, čeprav lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da so kutine z medom konzervirali že Rimljani in jed imenovali "marmelo". Verjeli so, da odganja zle duhove. "Marmelade so za razvajanje", pravi Jurij Clemenz. S soprogo Vojko Žgavec Clemenz sta jih sprva kuhala iz ljubega veselja, zase in za prijatelje, pred dvema letoma pa sta ustvarila blagovno znamko, ki zdaj navdušuje tudi tujino. V septembrski številki Alpe Adria magazina je njuna marmelada ocenjena z besedama "molto buono". Pred drugim mednarodnim festivalom Marmelada v Šentrupertu se bomo v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara B. Drnovšek, razvajali z različnimi okusi, ki jih lahko shranimo v kozarec. Foto: Flickr, cc


25.09.2014

Ribe za vse letne čase

Strokovnjaki priporočajo, da ribe uživamo najmanj dvakrat na teden. Zmotno je prepričanje, da ribe spadajo predvsem na poletne jedilnike, saj sezona najboljših rib prihaja prav jeseni in pozimi. Kateri dan v tednu je najboljši za obisk ribarnice, kaj nam sporoča bordo rdeči rumenoplavuti tun in zakaj poznavalci nekaterih rib ne kupijo nikoli? Pohod po ribarnici bo imel tudi jasno začrtan kulinarični cilj. Izbrano in kupljeno v ribarnici bosta Bojan Leskovec in Klemen Košir spremenila v ribji namaz, šavor in solato z morskim psom. Pod pokrovko pa bo brbotala tudi lahka, krepčilna ribja juha.


11.09.2014

ABC španske kulinarike

Pod pokrovko bomo spoznali abc španske gastronomije. Ta država na Pirenejskem polotoku se ponaša s skoraj dvestotimi restavracijami z Michelinovo zvezdico, po svetu pa so zelo poznani tapasi, paelja in seveda španski pršut. Ponosni so tudi na svoja vina, ki so ob prigrizku pravi razlog za druženje. Oddajo je pripravila Ana Skrt.


04.09.2014

Krompir naš vsakdanji

Pod pokrovko smo tokrat zakuhali krompirjevo zgodbo. Prelistali smo knjigo dr. Darje Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete, ki se je strokovno spopadla s tem zgodovinsko pomembnim gomoljem tudi za Slovence, na kmetiji Rozman Habinc v Podnartu smo preverili letošnjo bero in ga zajeli zvrhano žlico v eni od gostiln v Šenčurju, kjer so mu postavili tudi spomenik. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.


19.06.2014

Skuhna: svet na krožniku

Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko je najprej nastala kot ideja o kateringu in delavnicah spoznavanja kulinarike svetovnega juga. Ker so bili ljudje navdušeni nad jedmi, se je ekipa odločila, da v okviru socialnega podjetništva odpre čisto pravo gostilno. V tokratni oddaji bo Ana Skrt predstavila domače jedi iz Indije, Kolumbije in Kenije. Foto: Robert Bogataj


12.06.2014

Fenomen kuharskih knjig

Kuhanje ni več samo gospodinjska nuja, družinska kuharija postaja raziskovanje in zabava hkrati. Kuhinja je polje kreativnosti in improvizacije. Veliko so k temu pripomogle kuharske knjige, ki tudi pri nas spadajo med najbolje prodajane knjižne žanre. Kuharice so lahko globalne ali nacionalno obarvane, tematsko zaokrožene, zazrte v tradicijo ali modno naravnane. Nedavni prvi KulinArtfest je v središče postavil prav kuharske knjige. Avtorji in založniki so razmišljali o fenomenu priljubljenosti kuharic, o tem, kaj je dobra kuharska knjiga, ali bomo v prihodnosti med kuho še listali po klasični kuharici ali pa bomo s prsti »popackali« elektronsko tablico. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. Foto: Flickr/Tanja Nagel


05.06.2014

Pod pokrovko - pivo

Izviralo naj bi iz Mezopotamije, kjer so ga uvrščali med osnovna živila. Omenja se celo v Hamurabijevem zakoniku in v epu o Gilgamešu, stari Egipčani so ga imenovali pijača bogov. Velja za najstarejšo in danes najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Navkljub stigmi, da je pijača nižjih slojev in da zaradi vsebnosti alkohola škoduje, se pivo vse bolj uveljavlja tudi v najboljših restavracijah po svetu, ne le kot dopolnilo k obroku, temveč tudi za pripravo kulinaričnih dobrot. Od golaža, mesa in zelenjave, do priprave ribjih jedi in sladic. Pivo se prav tako dobro poda raznim kuharskim tehnikam, od mariniranja, deglaziranja, pečenja ali praženja. O varjenju in vrstah piva ter uporabi v kulinariki bomo govorili v tokratni oddaji Pod pokrovko. Pripravlja: Peter Močnik.


29.05.2014

Zdrava in kreativna kulinarika za otroke

Enolično prehranjevanje z veliko energijsko gostoto sčasoma vodi do povečanja telesne teže in pojava debelosti. Zdrav način prehranjevanja in pester izbor hrane bi morala biti pravilo vsake družine. Zmotno je prepričanje, da je priprava zdravega obroka zapleteno, da nam vzame veliko časa in da je zdravo tudi drago. Pod pokrovko tokrat kopica preprostih receptov za zdrav in krepak zajtrk, slastno kosilo in ne preveč »težko« večerjo za otroke in mladostnike, težko pa se jim bodo uprli tudi odrasli. Pravzaprav bo izginila ločnica med kulinariko odraslih in otrok, še posebej, ker otroci lahko sodelujejo in pomagajo v zabavno kreativnem laboratoriju, imenovanem kuhinja. Prisluhnite ščepcu gastronomije na prvem v oddaji Pod pokrovko. Pripravlja Bojan Leskovec.


22.05.2014

Pod pokrovko - Kvarnerski škamp

Kvarnerski škampi slovijo kot eni najbolj okusnih. Čeprav nihče ne more v celoti razložiti, zakaj je tako pa so razlike očitne: prepoznamo jih po bledo rdeči barvi in imajo tanjši oklep, njihova posebnost pa je – pravijo strokovnjaki – v tem, da živijo v zelo plitkem morju z veliko izvirov pitne vode in so zato zelo mehki in sladki. Zaradi svoje čvrste strukture tkiva in sladko-slanega okusa ga pogosto uvrščajo na najbolj izbrane gastronomske sezname na svetu. V četrtkovi kulinarični oddaji Pod pokrovko se bomo v okviru potepanja po Opatiji skupaj s priznanim hrvaškim kuharjem Andrejem Barbierijem podali v svet kvarnerskega škampa, razložili, zakaj je tako cenjen in kako ga pripraviti, da ohrani okus, po katerem slovi.


15.05.2014

Konoplja v kulinariki

Konoplja se mora v kulinariki otepati marsikaterega predsodka. Žal zaradi sorodstvenih vezi s prepovedano rastlino, ki vsebuje zloglasni THC, velika večina ljudi ne ve, da je industrijska konoplja pravzaprav zelo uporabna in koristna. Najpogostejši proizvod je hladno stiskano konopljino olje, ki je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami, vsebuje tudi veliko antioksidantov, zaradi nevsebnosti glutena ljudje s celiakijo radi posegajo po konopljini moki. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej posvečali navadni oz. industrijski konoplji.


08.05.2014

Pod pokrovko - Egipčanska kulinarika

Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas.


Stran 8 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov