Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čokoladnice

16.04.2015

Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek

Slovenci smo povprečni porabniki čokolade

Pojeste veliko čokolade? Če se vznemirjate, da je preveč, naj vas potolažimo – v primerjavi z drugimi narodi smo Slovenci srednje veliki porabniki čokolade, povprečen prebivalec naše podalpske dežele poje 2,4 kilograme čokolade na leto. Za primerjavo: svoje od čokolade umazane prste si največkrat oblizujejo Nemci in Belgijci, ki pojedo več kot 11 kilogramov čokolade na leto.

Da se je sčasoma začela čokolada izdelovati kot sladkarija, gre zahvala Špancem.

Obisk čokoladnice je gotovo lahko eden slajših izletov, ki si ga lahko zamislite in privoščite. Tam lahko takoj opazite, predvsem pa zavohate čokolade v raznovrstnih oblikah, barvah in okusih. Predvsem slednjemu gre pripisati “krivdo”, da čokolada tako hitro izgine v naših ustih. A za tiste, ki vseeno radi užitek podaljšate – kako sploh shranjevati te dobrote? “V hladilniku zagotovo ne,” omeni najpogostejše napake lastnik čokoladnice Rajska ptica in mojster čokolade oziroma master chocolatier Samo Osmanchevich“Hranite jih na sobni temperaturi, tj. od 12 do 23 stopinj celzija.” 

Direktor čokoladnice Olimje Urban Videtič pravi, da so na začetku Slovenci v njihovi čokoladnici posegali predvsem po mlečni čokoladi: “Leta 1991 smo bili pod vplivom Milke. Zdaj pa lahko rečem, da Slovenci že dobivajo svoj okus in da vedo, kaj hočejo. Povpraševanje po temni čokoladi zelo narašča.” 

“Morda boste presenečeni, da gre čokolada odlično s pršutom ali žganci!” Samo Osmanchevich

Postopek temperiranja je osnova vsega, kar bo posameznik delal s čokolado

Pripomočki za izdelavo pralinejev: kuhinjska lopatica za mešanje, strgalo, termometer, tehtnica, kalup, posoda (kovinska ali plastična)

foto: Tina Lamovšek

“Praline je treba izdelovati v hladnem prostoru, to pomeni do 23 stopinj celzija. Predlagam vam, da po maju sploh ne pripravljate pralin, ker je pretoplo v prostorih. Seveda če imate klimatske naprave, je vse lažje,” pripomni Samo Osmanchevich.

Čokolada in vlaga se ne marata!

Priporočljivo je imeti doma še površino iz marmorja ali granita oziroma ploščo iz teh materialov, ki mora biti dimenzije približno meter krat pol metra in vsaj centimeter debela, da obdrži svojo temperaturo, ki je sicer nižja od sobne.

Katerokoli čokolado boste temperirali, stopite jo na od 40 do 45 stopinj celzija. Če presežete to temperaturo, boste čokolado uničili.

Kupujte kakovostno čokolado! Izdelki z napisom "Čokolada za kuhanje/peko" ne pridejo v upoštev, saj vsebujejo več sladkorja in nepotrebne rastlinske maščobe. Za izdelavo pralinejev kupujte čokolado z vsaj 65% deležem kakavovih zrn.

foto: Tina Lamovšek

Za delo s čokolado jo potrebujete vsaj kilogram, saj je zaradi velike količine lažje delati. Nič ne de, če vam kaj ostane. Naslednjič, ko jo boste ponovno stopili, bo še boljša! Čokolado, ki jo boste stopili, morate zlomiti na enake dele, saj se drugače ne topi enakomerno.

Postopek izdelovanja čokoladnih pralinejev*

*Postopek je spodaj prikazan tudi s pomočjo fotografij

1. Najprej se lotite postopka temperiranja. Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.

2. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!

3. Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in ima 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.

4. Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!

5. V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo pralina imela preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado na kalupu odstranimo s strgalom.

6. Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na “skodelice” od kalupov.

7. Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. “low-fat” smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

8. Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.

9. Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopi, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, lahko (po želji) uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, nato dodajte v kozarce in tako boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja potrebujete dodati malo pektina. Osmanchevich odsvetuje uporabo želirnega sladkorja.

10. V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjih dveh odstavkih, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.

11. Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi – najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek – tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!

Za tiste, ki iz takih ali drugačnih razlogov nimajo marmornate površine, na kateri bi lahko temperirali čokolado, Samo Osmančevič ponuja rešitev:

 

Čokolada v žetonih - ko temperirate čokolado, naj bodo koščki enake velikosti, da se topi enakomerno (nasvet velja predvsem za čokolado v tablici)

foto: Tina Lamovšek

Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.

foto: Tina Lamovšek

 

"Čokolada je zelo zahtevna ljubica," pripomni Samo Osmanchevich, ko razlaga postopek. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!

foto: Tina Lamovšek

Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.

foto: Tina Lamovšek

Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!

foto: Tina Lamovšek

 

V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado odstranimo s strgalom.

foto: Tina Lamovšek

Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na "skodelice" od kalupov.

foto: Tina Lamovšek

 

Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

foto: Tina Lamovšek

Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

foto: Tina Lamovšek

Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.

foto: Tina Lamovšek

Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in vse skupaj da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopiti, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, dodajte v kozarce in boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja, potrebujete dodati malo pektina.

foto: Tina Lamovšek

V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjem odstavku, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.

foto: Tina Lamovšek

Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi - najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način, kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek - tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!

foto: Tina Lamovšek

 


Pod pokrovko

215 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Čokoladnice

16.04.2015

Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek

Slovenci smo povprečni porabniki čokolade

Pojeste veliko čokolade? Če se vznemirjate, da je preveč, naj vas potolažimo – v primerjavi z drugimi narodi smo Slovenci srednje veliki porabniki čokolade, povprečen prebivalec naše podalpske dežele poje 2,4 kilograme čokolade na leto. Za primerjavo: svoje od čokolade umazane prste si največkrat oblizujejo Nemci in Belgijci, ki pojedo več kot 11 kilogramov čokolade na leto.

Da se je sčasoma začela čokolada izdelovati kot sladkarija, gre zahvala Špancem.

Obisk čokoladnice je gotovo lahko eden slajših izletov, ki si ga lahko zamislite in privoščite. Tam lahko takoj opazite, predvsem pa zavohate čokolade v raznovrstnih oblikah, barvah in okusih. Predvsem slednjemu gre pripisati “krivdo”, da čokolada tako hitro izgine v naših ustih. A za tiste, ki vseeno radi užitek podaljšate – kako sploh shranjevati te dobrote? “V hladilniku zagotovo ne,” omeni najpogostejše napake lastnik čokoladnice Rajska ptica in mojster čokolade oziroma master chocolatier Samo Osmanchevich“Hranite jih na sobni temperaturi, tj. od 12 do 23 stopinj celzija.” 

Direktor čokoladnice Olimje Urban Videtič pravi, da so na začetku Slovenci v njihovi čokoladnici posegali predvsem po mlečni čokoladi: “Leta 1991 smo bili pod vplivom Milke. Zdaj pa lahko rečem, da Slovenci že dobivajo svoj okus in da vedo, kaj hočejo. Povpraševanje po temni čokoladi zelo narašča.” 

“Morda boste presenečeni, da gre čokolada odlično s pršutom ali žganci!” Samo Osmanchevich

Postopek temperiranja je osnova vsega, kar bo posameznik delal s čokolado

Pripomočki za izdelavo pralinejev: kuhinjska lopatica za mešanje, strgalo, termometer, tehtnica, kalup, posoda (kovinska ali plastična)

foto: Tina Lamovšek

“Praline je treba izdelovati v hladnem prostoru, to pomeni do 23 stopinj celzija. Predlagam vam, da po maju sploh ne pripravljate pralin, ker je pretoplo v prostorih. Seveda če imate klimatske naprave, je vse lažje,” pripomni Samo Osmanchevich.

Čokolada in vlaga se ne marata!

Priporočljivo je imeti doma še površino iz marmorja ali granita oziroma ploščo iz teh materialov, ki mora biti dimenzije približno meter krat pol metra in vsaj centimeter debela, da obdrži svojo temperaturo, ki je sicer nižja od sobne.

Katerokoli čokolado boste temperirali, stopite jo na od 40 do 45 stopinj celzija. Če presežete to temperaturo, boste čokolado uničili.

Kupujte kakovostno čokolado! Izdelki z napisom "Čokolada za kuhanje/peko" ne pridejo v upoštev, saj vsebujejo več sladkorja in nepotrebne rastlinske maščobe. Za izdelavo pralinejev kupujte čokolado z vsaj 65% deležem kakavovih zrn.

foto: Tina Lamovšek

Za delo s čokolado jo potrebujete vsaj kilogram, saj je zaradi velike količine lažje delati. Nič ne de, če vam kaj ostane. Naslednjič, ko jo boste ponovno stopili, bo še boljša! Čokolado, ki jo boste stopili, morate zlomiti na enake dele, saj se drugače ne topi enakomerno.

Postopek izdelovanja čokoladnih pralinejev*

*Postopek je spodaj prikazan tudi s pomočjo fotografij

1. Najprej se lotite postopka temperiranja. Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.

2. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!

3. Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in ima 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.

4. Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!

5. V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo pralina imela preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado na kalupu odstranimo s strgalom.

6. Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na “skodelice” od kalupov.

7. Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. “low-fat” smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

8. Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.

9. Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopi, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, lahko (po želji) uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, nato dodajte v kozarce in tako boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja potrebujete dodati malo pektina. Osmanchevich odsvetuje uporabo želirnega sladkorja.

10. V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjih dveh odstavkih, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.

11. Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi – najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek – tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!

Za tiste, ki iz takih ali drugačnih razlogov nimajo marmornate površine, na kateri bi lahko temperirali čokolado, Samo Osmančevič ponuja rešitev:

 

Čokolada v žetonih - ko temperirate čokolado, naj bodo koščki enake velikosti, da se topi enakomerno (nasvet velja predvsem za čokolado v tablici)

foto: Tina Lamovšek

Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.

foto: Tina Lamovšek

 

"Čokolada je zelo zahtevna ljubica," pripomni Samo Osmanchevich, ko razlaga postopek. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!

foto: Tina Lamovšek

Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.

foto: Tina Lamovšek

Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!

foto: Tina Lamovšek

 

V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado odstranimo s strgalom.

foto: Tina Lamovšek

Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na "skodelice" od kalupov.

foto: Tina Lamovšek

 

Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

foto: Tina Lamovšek

Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

foto: Tina Lamovšek

Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.

foto: Tina Lamovšek

Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in vse skupaj da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopiti, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, dodajte v kozarce in boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja, potrebujete dodati malo pektina.

foto: Tina Lamovšek

V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjem odstavku, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.

foto: Tina Lamovšek

Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi - najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način, kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek - tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!

foto: Tina Lamovšek

 


23.01.2024

Barcelonska La Boqueria: Utrip z ene najlepših svetovnih tržnic

Tržnico La Boqueria v Barceloni spletne strani uvrščajo med deset najlepših na svetu. In imajo prav. Prvič je bila omenjena že leta 1217. Najprej je bila namenjena prodaji mesa, danes pa na stojnicah ponujajo še ribe, oreščke, sadje, zelenjavo, rože. Je pravi magnet za turiste iz vsega sveta. Šestinštirideset letni domačin Mario nadaljuje družinsko tradicijo in na tržnici že petindvajseto leto prodaja ribe, lignje, školjke, ježke. »Barcelonski ribiči večino svojega ulova prodajo na lokalnih tržnicah in v lokalnih ribarnicah. Njihov ulov na moji stojnici predstavlja kar med šestdeset in sedemdeset odstotkov vseh rib in morskih sadežev.« Tokrat ne bomo kuhali, ampak bomo pokrovke – ali še bolje vrečke, »škrniclje« in zabojčke – dvigali v španskih, katalonskih ritmih. K poslušanju oddaje Pod pokrovko vas vabi Iztok Konc. Foto: Prvi


17.01.2024

Liofilizacija živil

Najstarejši način konzerviranja je sušenje na soncu. V tokratni oddaji Pod pokrovko pa bomo predstavili tako imenovano liofilizacijo, ki je prav tako postopek konzerviranja in za razliko od sušenja na soncu zahteva tehnologijo, stroje, veliko energije, končni produkt je tako dražji, vendar boljši. Tako v hranilni vrednosti kot tudi videzu, barvi, okusu, celo vonju. Morda ste na embalažah na policah trgovin že kdaj prebrali napis: Liofilizirane maline. Vas zanima, kako so nastale?


09.01.2024

Ingver: zdravilo stotih bolezni

Pod drobnogled smo vzeli začimbno rastlino, ki raste v toplejših krajih in je v Indiji, na Kitajskem in še kje sestavni del vsakodnevnih jedi. Pri nas se njena korenika uporablja predvsem v zdravilne namene. Ingver je v teh dneh nepogrešljiva sestavina čajev, saj nam pomaga ob prehladih, vnetem grlu in zamašenem nosu … A njegovi blagodejni učinki se tu ne končajo, smo izvedeli od osebnega trenerja in prehranskega svetovalca Bobana Paukovića.


02.01.2024

"Kaviarja s slanico ne smemo ubiti, čutiti je treba naraven okus"

Prvi naj bi ga začeli uvažati Perzijci, ki so si tradicijo soljenja iker izposodili pri Kitajcih, kjer so po takšnem postopku pripravljali krapova jajčeca. Pravi oz. tisti klasični kaviar pa je iz jesetra. Beluga je podvrsta jesetra, ki daje najbolj znane in dragocene ikre. V oddaji Pod pokrovko pa tokrat lokalna zgodba – v svet pridelovanja in okušanja kaviarja avtohtone soške postrvi se je poglobila Darja Pograjc.


27.12.2023

Francoska solata - kraljica praznično obložene mize

Morda se sliši nekoliko paradoksalno, ampak ko govorimo o francoski solati in njeni zgodovini, se moramo najprej ozreti v Rusijo. Natančneje v prestolnico Moskvo pred nekaj več kot 150-imi leti. Slovito restavracijo Hermitage je takrat vodil kuhar francosko-belgijskih korenin Lucien Olivier, ki je ustvaril novo jed iz majoneze, trdo kuhanih jajc in kumaric, dodal pa je tudi file jerebice, kuhan telečji jezik, pretlačen kaviar, sveže solatne liste in kuhane rake. Nastala je klasična solata, ki ji v Rusiji danes rečejo "solata Olivje", v večini evropskih držav pa ji pravijo "ruska solata".


20.12.2023

Tradicionalne božične jedi

Še nekaj dni nas loči do začetka božično-novoletnih praznikov, ko bo hrana ena od osrednjih tem naših pogovorov pa tudi eden od povodov za to, da se zberemo v družinskem krogu. Priprave na sveti večer, ki ga spremlja božična večerja, se začenjajo že s prvo adventno nedeljo, sicer pa sam božič spremljajo številne tradicionalne navade in običaji. O tradiciji okoli prihajajočih praznikov in o tem, kaj je v teh dneh na naših mizah, se je Tadeja Bizilj v tokratni rubriki Pod pokrovko pogovarjala z etnologinjo Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.


13.12.2023

Med v slovenskem ljudskem izročilu

V starosvetni slovenski vasi ni manjkalo šeg, običajev in verjetij, povezanih s čebelami, čebelarstvom in medom


05.12.2023

Granatno jabolko za zdrava in vznemirljiva kulinarična doživetja

Granatno jabolko pritegne z izgledom, živo rdeča barva zrnc in semen, ki jih skriva njegova notranjost, pa nas spomni, da je to sadež, ki je kot nalašč za pripravo različnih jedi v času veselega decembra. Granatno jabolko izvira s področja Irana, dandanes jih največ pridelajo na območju severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Francije in Španije. Kulinarično ponuja raznolik spekter uporabe, na primer, dan lahko začnete z limonado z granatnim jabolkom, ali pa si v nadaljevanju privoščite vitaminsko solato, semena granatnega jabolka se dobro podajo k mesnim jedem ter predstavljajo zmagovalno kombinacijo, ko govorimo o sladicah. Če k temu dodamo še podatek, da je granatno jabolko bogat vir vitamina C, polifenolov in kalija, smo našli dovolj razlogov, da je danes Pod pokrovko v glavni vlogi granatno jabolko.


21.11.2023

Bomo meso kmalu sami gojili v domačih bioreaktorjih?

V prihodnosti bomo verjetno morali premisliti, kakšna naj bo kmetija prihodnosti, saj je intenzivna pridelava obremenjujoča tako za podnebje kot za javno zdravje. Ena alternativa je ekološko pa tudi sonaravno kmetijstvo, k spodbujanju katerega se je zavezala Evropska unija. Druga alternativa, ki se izrisuje čez lužo, v Silicijevi dolini, pa je celično kmetijstvo. Več o tem, kdaj bomo namesto droži doma hranili celice in iz njih pridelovali zrezke, v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.


13.11.2023

Kuharski recepti, rešeni iz pozabe

Urška Šobak pred pozabo rešuje kuharske recepte babic. Tudi zato je naslov njene nedavno izdane knjige »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala«. Česa babi v kuhinji ni pokazala in kateri recepti so po njenem izboru del slovenskega gastronomskega izročila?


08.11.2023

Kraški kozji sir - njegov okus oblikuje 1600 različnih rastlin

Žerjalove v Tomaju, ene redkih, ki se tu ukvarjajo s kozjerejo in sirarstvom, smo obiskali ravno na dan, ko so v sirarski kotel zlili še zadnje litre kozjega mleka letos. Do marca molže ne bo, saj so koze breje. Kras kljub težavnosti terena nudi edinstveno pašo za koze – preko 1600 različnih rastlin raste na pobočjih, kjer se pasejo. Kot pravi Matjaž Žerjal, prav to daje kraškemu kozjemu siru edinstven okus.


23.10.2023

Sirupi proti kašlju

Trpotčev, iz jegličevih korenin, smrekovih vršičkov ...


17.10.2023

Kulinarika v planinskem domu

Pomemben del poti v sredogorje je za mnoge planinke in planince tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. V oddaji Pod pokrovko bomo zato obiskali kuhinjo v planinski koči. V Planinskem domu na Svetem Jakobu, ki je letošnja naj planinska koča, je bil Aleš Ogrin.


11.10.2023

Sodobna nabiralna kultura

Naši predniki, ki so bili tako mesojedi kot rastlinojedi, divje narave niso opustošili. Ne, do nje so bili spoštljivi in so častili njeno rodovitnost. Pripisovali so ji celo magično - mistične lastnosti, saj so verjeli, da je narava živa, rastline pa govorijo.


04.10.2023

Kulinarični časovni stroj nas popelje skozi zgodovino in okuse Ljubljanskega gradu

Poleg Postojnske jame turisti v Sloveniji največkrat obiščejo Ljubljanski grad. Kdaj pa ste ga vi obiskali zadnjič? Če ga želite spoznati na nekoliko drugačen način, vas danes z oddajo Pod pokrovko vabimo na Kulinarični časovni stroj. Tega na Ljubljanskem gradu pripravljajo za zaključene družine – produkt je priljubljen kot teambuilding – ali za posameznike, ki se lahko prijavijo na razpisane termine. V dobrih dveh urah udeleženci na privlačen način spoznajo zgodovino Ljubljane in gradu, obenem pa v kar šestih hodih okušajo jedi, ki so jih na tem prostoru nudila različna zgodovinska obdobja.


27.09.2023

Katero olje izbrati?

Maščobe so pomembne tudi v kulinariki – ne le za pripravo jedi, tudi za okus. Kaj torej izbrati: rastlinsko, oljčno olje, maslo ali margarina? Z zdravstvenega vidika so nekatere maščobe bolj, druge manj priporočljive. Več pa v oddaji Pod pokrovko, katere gostja je dr. Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko.


20.09.2023

Telo potrebuje maščobe, a le določene vrste

Še preden damo kaj v lonec, ponev ali pečico, je dobro poznati tudi sestavine, ki jih uporabljamo. V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo dotaknili maščob, in sicer z bolj zdravstvenega kot kulinaričnega vidika, vračamo pa se k osnovam – kaj so nasičene in kaj nenasičene maščobe ter v katerih živilih jih najdemo, smo izvedeli od dr. Žive Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.


13.09.2023

Iz 10 kg paprik dobimo 3 kg domačega ajvarja

Momčilo Jurgaćević ali Momo prihaja iz Leskovca, mesta na jugu Srbije. V Slovenijo je prišel še kot najstnik in se takrat odločil, da bo v Ljubljani odprl svojo gostilno z jedmi iz Leskovca. Pravi, da se je v Slovenijo in slovenščino zaljubil že prvič, ko jo je obiskal, a da mu še vedno uide kakšna srbska beseda. Mesto Leskovec pa ni znano le po mesnih jedeh na žaru, ampak tudi po paprikah. Paprike bodo danes osrednja sestavina naše oddaje. Pogovarjali se bomo namreč o ajvarju, pandjuru in ljutenici. Zakaj Slovenci ne vemo, kaj je pravi ajvar in s čim vse se ajvar lahko pripravi, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Lana Furlan.


05.09.2023

Kako šolsko prehrano dojemajo mladi

V Sloveniji imamo, kot v nekaterih skandinavskih državah, prko 70-letno tradicijo šolske prehrane. Šola poleg družine predstavlja eno bolj ključnih podpornih okolij, kjer otrok skozi proces izobraževanja pridobiva znanja in veščine za razvoj zdravih prehranjevalnih navad, hkrati pa mu šola zagotavlja obroke. Raziskave so pokazale, da zdrava prehrana v šoli pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti, nižjo stopnjo izostanka od pouka, boljše učne rezultate ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. Raziskave kažejo, da v obdobjih, ko šolske prehrane ni na voljo (npr. ob koncih tedna, v času počitnic ali v izrednih razmerah), so lahko otroci izpostavljeni pomanjkanju hrane ali celo lakoti. V slovenskih šolah in vrtcih vsak dan pripravijo več kot 700 tisoč obrokov. Več kot 190 tisoč osnovnošolcev prejema dopoldansko malico, več kot 150 tisoč pa kosilo. Temleji so torej dobri, pravijo strokovnjaki. A prehranske smernice se tudi menjajo, izboljšujejo tudi, a prostora za nadgradnjo sistema in izvedbe je vedno dovolj. Liano Buršič je zanimalo, kako šolsko prehrano dojemajo nekateri kranjski osnovnošolci, stari med 7 in 12 let, kakšen bi bil jedinik po njihovi meri in kaj je zanje zdravo prehranjevanje.


30.08.2023

BBQ in pitmaster Moe Cason

Pri nas v Sloveniji je bil nedolgo nazaj na pobudo veleposlaništva ZDA mojster za barbacue Moe Cason. V okviru svojega obiska naše države je sodeloval na različnih dogodkih, med drugim na festivalu Wild West Fest On Fire 2023 na Zbiljskem jezeru, kjer je potekalo barbecue tekmovanje po pravilih Kansas City BBQ Society. Našel je tudi čas za dobrodelno pomoč, saj sta s hčerko Montgomery pripravila malice za več kot 150 prostovoljcev, ki so ob dnevu solidarnosti pomagali na terenu. Zaradi njegovega znanja, strokovnosti in kuharskih veščin Moeja Casona uvrščamo med najboljše pitmasterje na svetu, zato ga je pred mikrofon v današnji oddaji Pod pokrovko povabila Tadeja Bizilj.


Stran 2 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov