Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čokoladnice

16.04.2015

Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek

Slovenci smo povprečni porabniki čokolade

Pojeste veliko čokolade? Če se vznemirjate, da je preveč, naj vas potolažimo – v primerjavi z drugimi narodi smo Slovenci srednje veliki porabniki čokolade, povprečen prebivalec naše podalpske dežele poje 2,4 kilograme čokolade na leto. Za primerjavo: svoje od čokolade umazane prste si največkrat oblizujejo Nemci in Belgijci, ki pojedo več kot 11 kilogramov čokolade na leto.

Da se je sčasoma začela čokolada izdelovati kot sladkarija, gre zahvala Špancem.

Obisk čokoladnice je gotovo lahko eden slajših izletov, ki si ga lahko zamislite in privoščite. Tam lahko takoj opazite, predvsem pa zavohate čokolade v raznovrstnih oblikah, barvah in okusih. Predvsem slednjemu gre pripisati “krivdo”, da čokolada tako hitro izgine v naših ustih. A za tiste, ki vseeno radi užitek podaljšate – kako sploh shranjevati te dobrote? “V hladilniku zagotovo ne,” omeni najpogostejše napake lastnik čokoladnice Rajska ptica in mojster čokolade oziroma master chocolatier Samo Osmanchevich“Hranite jih na sobni temperaturi, tj. od 12 do 23 stopinj celzija.” 

Direktor čokoladnice Olimje Urban Videtič pravi, da so na začetku Slovenci v njihovi čokoladnici posegali predvsem po mlečni čokoladi: “Leta 1991 smo bili pod vplivom Milke. Zdaj pa lahko rečem, da Slovenci že dobivajo svoj okus in da vedo, kaj hočejo. Povpraševanje po temni čokoladi zelo narašča.” 

“Morda boste presenečeni, da gre čokolada odlično s pršutom ali žganci!” Samo Osmanchevich

Postopek temperiranja je osnova vsega, kar bo posameznik delal s čokolado

Pripomočki za izdelavo pralinejev: kuhinjska lopatica za mešanje, strgalo, termometer, tehtnica, kalup, posoda (kovinska ali plastična)

foto: Tina Lamovšek

“Praline je treba izdelovati v hladnem prostoru, to pomeni do 23 stopinj celzija. Predlagam vam, da po maju sploh ne pripravljate pralin, ker je pretoplo v prostorih. Seveda če imate klimatske naprave, je vse lažje,” pripomni Samo Osmanchevich.

Čokolada in vlaga se ne marata!

Priporočljivo je imeti doma še površino iz marmorja ali granita oziroma ploščo iz teh materialov, ki mora biti dimenzije približno meter krat pol metra in vsaj centimeter debela, da obdrži svojo temperaturo, ki je sicer nižja od sobne.

Katerokoli čokolado boste temperirali, stopite jo na od 40 do 45 stopinj celzija. Če presežete to temperaturo, boste čokolado uničili.

Kupujte kakovostno čokolado! Izdelki z napisom "Čokolada za kuhanje/peko" ne pridejo v upoštev, saj vsebujejo več sladkorja in nepotrebne rastlinske maščobe. Za izdelavo pralinejev kupujte čokolado z vsaj 65% deležem kakavovih zrn.

foto: Tina Lamovšek

Za delo s čokolado jo potrebujete vsaj kilogram, saj je zaradi velike količine lažje delati. Nič ne de, če vam kaj ostane. Naslednjič, ko jo boste ponovno stopili, bo še boljša! Čokolado, ki jo boste stopili, morate zlomiti na enake dele, saj se drugače ne topi enakomerno.

Postopek izdelovanja čokoladnih pralinejev*

*Postopek je spodaj prikazan tudi s pomočjo fotografij

1. Najprej se lotite postopka temperiranja. Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.

2. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!

3. Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in ima 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.

4. Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!

5. V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo pralina imela preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado na kalupu odstranimo s strgalom.

6. Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na “skodelice” od kalupov.

7. Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. “low-fat” smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

8. Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.

9. Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopi, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, lahko (po želji) uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, nato dodajte v kozarce in tako boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja potrebujete dodati malo pektina. Osmanchevich odsvetuje uporabo želirnega sladkorja.

10. V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjih dveh odstavkih, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.

11. Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi – najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek – tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!

Za tiste, ki iz takih ali drugačnih razlogov nimajo marmornate površine, na kateri bi lahko temperirali čokolado, Samo Osmančevič ponuja rešitev:

 

Čokolada v žetonih - ko temperirate čokolado, naj bodo koščki enake velikosti, da se topi enakomerno (nasvet velja predvsem za čokolado v tablici)

foto: Tina Lamovšek

Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.

foto: Tina Lamovšek

 

"Čokolada je zelo zahtevna ljubica," pripomni Samo Osmanchevich, ko razlaga postopek. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!

foto: Tina Lamovšek

Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.

foto: Tina Lamovšek

Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!

foto: Tina Lamovšek

 

V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado odstranimo s strgalom.

foto: Tina Lamovšek

Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na "skodelice" od kalupov.

foto: Tina Lamovšek

 

Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

foto: Tina Lamovšek

Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

foto: Tina Lamovšek

Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.

foto: Tina Lamovšek

Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in vse skupaj da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopiti, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, dodajte v kozarce in boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja, potrebujete dodati malo pektina.

foto: Tina Lamovšek

V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjem odstavku, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.

foto: Tina Lamovšek

Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi - najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način, kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek - tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!

foto: Tina Lamovšek

 


Pod pokrovko

215 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Čokoladnice

16.04.2015

Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek

Slovenci smo povprečni porabniki čokolade

Pojeste veliko čokolade? Če se vznemirjate, da je preveč, naj vas potolažimo – v primerjavi z drugimi narodi smo Slovenci srednje veliki porabniki čokolade, povprečen prebivalec naše podalpske dežele poje 2,4 kilograme čokolade na leto. Za primerjavo: svoje od čokolade umazane prste si največkrat oblizujejo Nemci in Belgijci, ki pojedo več kot 11 kilogramov čokolade na leto.

Da se je sčasoma začela čokolada izdelovati kot sladkarija, gre zahvala Špancem.

Obisk čokoladnice je gotovo lahko eden slajših izletov, ki si ga lahko zamislite in privoščite. Tam lahko takoj opazite, predvsem pa zavohate čokolade v raznovrstnih oblikah, barvah in okusih. Predvsem slednjemu gre pripisati “krivdo”, da čokolada tako hitro izgine v naših ustih. A za tiste, ki vseeno radi užitek podaljšate – kako sploh shranjevati te dobrote? “V hladilniku zagotovo ne,” omeni najpogostejše napake lastnik čokoladnice Rajska ptica in mojster čokolade oziroma master chocolatier Samo Osmanchevich“Hranite jih na sobni temperaturi, tj. od 12 do 23 stopinj celzija.” 

Direktor čokoladnice Olimje Urban Videtič pravi, da so na začetku Slovenci v njihovi čokoladnici posegali predvsem po mlečni čokoladi: “Leta 1991 smo bili pod vplivom Milke. Zdaj pa lahko rečem, da Slovenci že dobivajo svoj okus in da vedo, kaj hočejo. Povpraševanje po temni čokoladi zelo narašča.” 

“Morda boste presenečeni, da gre čokolada odlično s pršutom ali žganci!” Samo Osmanchevich

Postopek temperiranja je osnova vsega, kar bo posameznik delal s čokolado

Pripomočki za izdelavo pralinejev: kuhinjska lopatica za mešanje, strgalo, termometer, tehtnica, kalup, posoda (kovinska ali plastična)

foto: Tina Lamovšek

“Praline je treba izdelovati v hladnem prostoru, to pomeni do 23 stopinj celzija. Predlagam vam, da po maju sploh ne pripravljate pralin, ker je pretoplo v prostorih. Seveda če imate klimatske naprave, je vse lažje,” pripomni Samo Osmanchevich.

Čokolada in vlaga se ne marata!

Priporočljivo je imeti doma še površino iz marmorja ali granita oziroma ploščo iz teh materialov, ki mora biti dimenzije približno meter krat pol metra in vsaj centimeter debela, da obdrži svojo temperaturo, ki je sicer nižja od sobne.

Katerokoli čokolado boste temperirali, stopite jo na od 40 do 45 stopinj celzija. Če presežete to temperaturo, boste čokolado uničili.

Kupujte kakovostno čokolado! Izdelki z napisom "Čokolada za kuhanje/peko" ne pridejo v upoštev, saj vsebujejo več sladkorja in nepotrebne rastlinske maščobe. Za izdelavo pralinejev kupujte čokolado z vsaj 65% deležem kakavovih zrn.

foto: Tina Lamovšek

Za delo s čokolado jo potrebujete vsaj kilogram, saj je zaradi velike količine lažje delati. Nič ne de, če vam kaj ostane. Naslednjič, ko jo boste ponovno stopili, bo še boljša! Čokolado, ki jo boste stopili, morate zlomiti na enake dele, saj se drugače ne topi enakomerno.

Postopek izdelovanja čokoladnih pralinejev*

*Postopek je spodaj prikazan tudi s pomočjo fotografij

1. Najprej se lotite postopka temperiranja. Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.

2. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!

3. Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in ima 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.

4. Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!

5. V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo pralina imela preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado na kalupu odstranimo s strgalom.

6. Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na “skodelice” od kalupov.

7. Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. “low-fat” smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

8. Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.

9. Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopi, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, lahko (po želji) uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, nato dodajte v kozarce in tako boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja potrebujete dodati malo pektina. Osmanchevich odsvetuje uporabo želirnega sladkorja.

10. V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjih dveh odstavkih, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.

11. Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi – najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek – tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!

Za tiste, ki iz takih ali drugačnih razlogov nimajo marmornate površine, na kateri bi lahko temperirali čokolado, Samo Osmančevič ponuja rešitev:

 

Čokolada v žetonih - ko temperirate čokolado, naj bodo koščki enake velikosti, da se topi enakomerno (nasvet velja predvsem za čokolado v tablici)

foto: Tina Lamovšek

Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.

foto: Tina Lamovšek

 

"Čokolada je zelo zahtevna ljubica," pripomni Samo Osmanchevich, ko razlaga postopek. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!

foto: Tina Lamovšek

Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.

foto: Tina Lamovšek

Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!

foto: Tina Lamovšek

 

V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado odstranimo s strgalom.

foto: Tina Lamovšek

Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na "skodelice" od kalupov.

foto: Tina Lamovšek

 

Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

foto: Tina Lamovšek

Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.

foto: Tina Lamovšek

Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.

foto: Tina Lamovšek

Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in vse skupaj da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopiti, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, dodajte v kozarce in boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja, potrebujete dodati malo pektina.

foto: Tina Lamovšek

V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjem odstavku, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.

foto: Tina Lamovšek

Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi - najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način, kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek - tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!

foto: Tina Lamovšek

 


08.05.2014

Pod pokrovko - Egipčanska kulinarika

Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas.


03.04.2014

Turška kuhinja

Za turško kulinariko velja, da so nanjo vplivale skoraj vse bližnje kuhinje; od kavkaške in arabske do mediteranske in balkanske. V tokratni oddaji Pod pokrovko vam predstavljamo pristno domačo turško kulinariko, saj so nas na kosilo povabile štiri Turkinje, ki že dve leti živijo v Sloveniji. Ana Skrt je z njimi skuhala lečino juho in tradicionalno prilogo bulgur, izdale pa so jih tudi recept za pravo turško kavo, ki se od tiste, ki jo pijemo pri nas, razlikuje že po načinu priprave.


20.03.2014

Teden restavracij in Sasu Laukkonen

Najprej bomo spregovorili o pomladnem Tednu restavracij, ko bodo meniji vrhunskih kuharjev po vsej Sloveniji dostopni za prijazno ceno. Prelistali bomo zadnji Michelinov vodič po evropskih prestolnicah, ki je posebno pozornost namenil skandinavski gastronomiji. Prvo zvezdico je med drugim prejela tudi restavracija Chef & Sommelier v Helsinkih, v kateri ustvarja eden od vodilnih finskih kuharjev Sasu Laukkonen, s katerim smo se pogovorili, ko se je pred kratkim mudil pri Ani Roš v Gostilni Na Gradu. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. (Foto: www.tedenrestavracij.si)


13.03.2014

Pod pokrovko - Gorenjska klobasa s tepko

Sajenje dreves, ki jih danes poznamo kot tepke, je po ljudskem izročilu ukazala Marija Terezija. Naši predniki so tepko poznali kot sadje. Za sladilo so jo uporabljali za kuhanje žganja, pa tudi kot sestavino različnih jedi. Tepka je sčasoma izgubila svojo uporabno vrednost, danes pa tudi po zaslugi drznih kuharskih pristopov zopet postaja del tradicionalne slovenske kulinarične izkušnje. Odpravili smo se v Vilo Podvin, kjer kuharski mojster Uroš Štefelin to vrsto hruške uporablja kot sestavino mnogih jedi, njegova najbrž najbolj poznana delikatesa pa je Kranjska klobasa s tepko. V tokratni oddaji Pod pokrovko združujemo drznost in inovativnost s pozabljeno tradicijo. Pripravlja Peter Močnik.


06.03.2014

Nedeljsko kosilo nekoč in danes

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo ‘nedelja’ opiše kot sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu. A le redkokatera gospodinja, ki takrat pripravlja kosilo, bi lahko rekla, da je to dan za počitek , saj jim priprava obroka po navadi vzame kar nekaj časa. Kot veste, so bile mize ob nedeljah – zlasti v preteklosti obložene bogatejše v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu. S čim vse bo obložene miza, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pa v oddaji Pod pokrovko. Vir fotografije: Flicker, LexnGer


27.02.2014

Pod pokrovko - 27.2.2014

Tik pred pričetkom svetovno znanega karnevala v Riu de Janeiru bomo na Prvem spoznavali brazilsko kuhinjo. Najprej kot jo je doživela popotnica Maja Horvat, ki je v največji južnoameriški državi preživela dva meseca. Način na katerega je potovala, ji je ponudil edinstveno priložnost spoznavanja vsakdanjih navad Brazilcev, povezanih s pripravo hrane. Odpravili smo se tudi v prvo brazilsko restavracijo v Sloveniji Rodizio do Brasil, kjer smo opazovali kuharskega mojstra med pripravo mesa na znamenitem žaru churrasco. Za konec vam bomo zaupali kako pripraviti caipirinho, najbolj priljubljeno brazilsko pijačo. Vse kar se tokrat skriva Pod pokrovko pa bodo začinili ritmi vroče sambe. Avtorica prispevka: Darja Pograjc


13.02.2014

Karijeve jedi

Kari originalno izhaja iz Indije, številčna indijska in bangladeška skupnost v Veliki Britaniji pa ga je posodobila in preoblikovala v produkt, ki ga trži pod imenom Britanski kari. Uporablja se za pripravo ribjih, mesnih in zelenjavnih jedi, sestavlja pa 12 do 15 osnovnih začimb kot so kurkuma, ingver, koriander, kumina, kardamom, poper in muškatni orešček. Sestava kari mešanice je odvisna od nacionalne ali regionalne tradicije, verskih praks, celo od družinskega okusa in je pogosto skrbno varovana družinska skrivnost. Okusi karija se tako lahko razlikujejo od restavracije do restavracije. V tokratni oddaji Pod pokrovko smo obiskali 3. Festival britanskega karija. Odkrivamo skrivnostni svet začimb in pripravljamo čisto pravi piščančji kari.


06.02.2014

Pizza zaščitna znamka Italije

Ko je Združenje za promocijo italijanske kulture in jezika Danteja Aligherija pred leti opravilo spletno anketo, s katero so želeli izvedeti, katera beseda v tujini najbolj zaznamuje Italijo, je bil odgovor pizza. V tokratni oddaji bo govor o izvoru in pohodu te značilne italijanske jedi po svetu, smernicah in malih skrivnostih. Pred mikrofon smo povabili italijanskega picopeka Giovannija Melisa in Nedeljka Krejiča iz ljubljanskega Foculusa.


29.01.2014

Ulična hrana

Tokrat se odpravljamo na ulico, kamor se prikrade tudi vonj in okus hitro pripravljene hrane. V ponudbi v Sloveniji se najbolj odraža vpliv balkanske in mediteranske kuhinje. Ta najpogosteje zajema repertoar od bureka prek pice do kebaba in čevapčičev.


23.01.2014

"cuisine francaise"

V tokratni oddaji je govor o "cuisine francaise". Glavna protagonista sta Francoz Benjamin Launay, ki si je v ljubljanskem hotelu Vander ustvaril svoj značilni kulinarični svet in filozof dr. Luka Omladič, ki se je s pojmom francoska kuhinja srečal pred leti ob prevodu knjige Fiziologija okusa, ki jo je napisal francoski izumitelj gastronomije Brillat-Savarin.


16.01.2014

Veganska restavracija Loving hut

Pred desetletji je genialni fizik Albert Einstein povedal, da nič ne bo tako koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti za ohranitev življenja na Zemlji kot prehod k vegetarijanski prehrani. V tistem času so ljudje bolj malo vedeli o tem, kako hrana vpliva na njihovo zdravje. Danes pa imamo na voljo znanstvene dokaze o povezavi prehrane in zdravja, o vplivu, ki ga ima prehrana na podnebne spremembe, na okolje in tudi na porast lakote v svetu. Tokrat bomo predstavili način prehranjevanja, ki izključuje vsa živila živalskega izvora - spregovorili bomo o veganstvu in obiskali restavracijo Loving hut.


09.01.2014

Vašoku - tradicionalna japonska kulinarika

Japonsko tradicionalno kulinariko vašoku je Unesco nedavno vpisal na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. O tem, da je japonska kulinarika veliko več kot le suši, v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.


02.01.2014

Pod pokrovko 2.1.2014

Prvo v sklopu kulinaričnih oddaj prihajajočega leta začenjamo s pogledom v prihodnost. Spoznali bomo enega izmed kulinaričnih trendov, ki je sicer v svetu že dobro poznan, pri nas pa je zaživel šele v zadnjem času. Je molekularna gastronomija zgolj zanimiv kulinarični poskus ali gre za trend, ki se še razvija? Pod pokrovko bomo pokukali z dvema mladima raziskovalcema, ki bosta kuhinjo spremenila v kemijski laboratorij in s pomočjo tekočega dušika v nekaj minutah pripravila sladoled. Ob koncu oddaje pa bomo spoznali kulinarične trende, ki so se jih na svetovnem prvenstvu mladih kuharjev pogumno lotili tudi slovenski študenti.


26.12.2013

Mojster Joško Sirk

V tokratni oddaji lahko prisluhnete zgodbi mojstra in vajenca, obema je skupno to, da imata vsak svojo izkušnjo s "posvečenim" Michelinovim vodnikom po restavracijah. Mirjam Muženič je obiskala Joška Sirka v La Subidi na italijanski strani Brd, Anja Strajnar pa se je pogovarjala z Nejcem Rižnarjem, ki je bil pripravnik v restavraciji Arzak v San Sebastianu na severu Španije.


18.12.2013

Eksperiment 2 kolektiva Trapez

Kreativci pod imenom Trapez so mladi gastronomski entuziasti. Niso šolani kuharji, jim pa priprava hrane in ustvarjanje zanimivih kulinaričnih izkušenj predstavlja izziv in zabavo. V okviru Pop up doma so pripravili zanimiv eksperiment, s katerim so raziskovali vpliv petih čutil na doživljanje in okušanje hrane. O kolektivu Trapez in Eksperimentu 2 v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.


12.12.2013

Slovenska klobasa iz Clevelanda v vesolju

Ali ste vedeli, da je slovenska klobasa iz Clevelanda s Sunito Williams poletela v vesolje? V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo med drugim ustavili pri mesarju Billu Ažmanu, ki jo je izdelal, in izvedeli, zakaj so slovenske klobase čez lužo tako posebne in priljubljene. Kupcev pri Radéllu, kjer streže Ed Oshaben, se sploh v predprazničnih dnevih, kar tare. Generacije Slovencev čez lužo pa seveda povezujejo tudi druge tradicionalne jedi, ki se jih lahko naučijo pripravljati na druženju »Kuhamo z Micko«, ki ga vodi Tončka Sršen. Na popotovanje v svet izseljenske kulinarike v Clevelandu vas vabi: Mojca Delač.


05.12.2013

Otroška kuharija in Emilija Pavlič

Največja želja otroške kuharice Emilije Pavlič je, da bi naši najmlajši jedli zdravo. Industrijska in zamrznjena hrana zanje nista primerni. Tudi čokolada ne, ukradla jim je apetit, ugotavlja avtorica dveh odmevnih knjig s tega področja. Eden od načinov, da otroci vzpostavijo zdrav odnos s hrano, je, da jim starši zgodaj odpremo vrata kuhinje, kjer jih naučimo kuhati in jim omogočimo raziskovanje sveta kulinarike. Ob tem pa so dobrodošle tudi otroške kuharske delavnice. Eno takih smo obiskali na Bledu.


28.11.2013

Premsko zelje

Zelje v jeseni dobi domovinsko pravico na jedilnikih, tako bolj preproste, vsakdanje kuhinje kot tudi v restavracijah, kjer kuharski mojstri kreirajo butične jedi za bolj zahtevne goste. Zelje je bogat vir vitamina C. Pozitivne učinke kislega zelja je poznal že Hipokrat, znameniti Sebastian Kneipp pa je kislo zelje označil kot krtačo za želodec in črevesje. Na Slovenskem kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja, skrivnosti kislega zelje bomo odkrivali na Premu pri Ilirski Bistrici, po nekaj pojasnil se bomo odpravili tudi na Biotehniško fakulteto v Ljubljani ter odgovorili na vprašanje, zakaj je zelje tesno povezano z žensko seksualnostjo. Zelje kralj vrtov tokrat v osrednji vlogi oddaje Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.


21.11.2013

Pod pokrovko

Pod pokrovko o presni hrani.


07.11.2013

Tartufi

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.


Stran 9 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov