Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.

Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.

A začnimo najprej z osnovnimi. Etnologinja Katja Kogej predstavi tri vsem poznane, a vseeno malo drugačne enolončnice.

“Malo drugačne so ješprenjke, ki so se pripravljale z ješprenčkom – brušenim oluščenim ječmenom. Potem je tu jota, katere glavna sestavina je bodisi zelje bodisi repa tropinka. To pomeni, da so jo kisali celo v grozdnih tropinah. Šelinka pa se imenuje po zeleni, ki ji daje izrazit značaj.”

Vinska trta pomembno zaznamuje dolino.

“Od nekdaj je bil znan vipavec kot mešana vipavska zvrst. Tudi na Vipavskem so bili prisotni rebula, tokaj, pinot … danes pa prihajajo ponovno v ospredje stare avtohtone sorte, kot sta zelen in pinela, v zadnjih letih tudi klarnica.”

Včasih preproste jedi so z razvojem kulinarike dobile nove podobe, a bistvo ostaja nespremenjeno, pove Uroš Fakuč.

“Vse jedi izhajajo iz tradicije, ampak s pomočjo novih tehnik jih predstavimo na krožniku na nek modern, nov način. Za gosta to ni samo hrana, ampak tudi neko doživetje.”

Če so območje med Krasom in Goriškimi brdami včasih zaznamovali kmečki turizmi in osmice, Vipavska dolina, tudi bo besedah Tadeja Gašparina, danes vse bolj postaja eno-gastronomska destinacija.

“Vipavska dolina ponuja ogromno, tukaj smo bogati v surovinah, v klimi, v znanju. To je naše bogastvo in popotnica za naprej.”