Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čaj v kulinariki

30.04.2015

Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.

Čaj je odkril cesar odprtih misli

Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.

On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.

Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).

foto: rie.nakano

Druga najbolj priljubljena pijača na svetu

Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.

Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.

Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!

Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.

Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.

Uprašeni čaj matcha.

foto: Brent

Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.

Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.

foto: Kirinohana

44 odtenkov čajev

Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.

Čajne zakonitosti:

– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim

– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi

– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso

Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.

foto: MMC

Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:

– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),

– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,

– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,

– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,

– dodamo maslo in sol,

– mehko kuhano polento položimo pod tačke.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:

– skuhamo čaj z okusom poprove mete,

– pripravimo navaden jogurt,

– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,

– sladkamo po okusu,

– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.

foto: MMC

Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.

Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.


Pod pokrovko

215 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Čaj v kulinariki

30.04.2015

Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.

Čaj je odkril cesar odprtih misli

Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.

On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.

Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).

foto: rie.nakano

Druga najbolj priljubljena pijača na svetu

Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.

Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.

Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!

Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.

Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.

Uprašeni čaj matcha.

foto: Brent

Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.

Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.

foto: Kirinohana

44 odtenkov čajev

Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.

Čajne zakonitosti:

– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim

– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi

– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso

Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.

foto: MMC

Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:

– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),

– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,

– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,

– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,

– dodamo maslo in sol,

– mehko kuhano polento položimo pod tačke.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:

– skuhamo čaj z okusom poprove mete,

– pripravimo navaden jogurt,

– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,

– sladkamo po okusu,

– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.

foto: MMC

Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.

Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.


22.03.2023

Prehrana vojakov v 1. svetovni vojni

V rubriki Pod pokrovko smo se tokrat podali v zgodovino. O tem, kakšna je bila vojaška prehrana v prvi svetovni vojni, kako je bila organizirana, pa tudi o njenem pomanjkanju in vplivu na moralo vojakov, smo govorili z dr. Rokom Stergarjem iz Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.


15.03.2023

Pod pokrovko osilniške kuhinje: cvrtje, forbiks, gubova župa

Med radijskim obiskom v Osilnici smo zavili v kuhinjo gospe Cvetke Vesel, ki je zbrala gradivo in uredila knjigo Okusi preteklosti Dežele Petra Klepca. Kot poudarja, so se ob želji, da bi se ohranili recepti in kulinarična zapuščina krajev ob Kolpi in Čabranki, s knjigo želeli pokloniti vlogi žensk, ki so v številnih preizkušnjah, ki so to območje bičale skozi zgodovino, držale gospodinjstva pokonci. Za dobro jutro se bomo dobro najedli. Zadišalo bo po cvrtju, forbiksu in gubovi župi. S Cvetko Vesel je kuhalnico vihtela Mojca Delač.


08.03.2023

Skupnostno prehranjevanje v Ljudski menzi

V Participativni ljubljanski avtonomni coni, na kratko v PLACU, so minuli četrtek izvedli prvo Ljudsko menzo. Gre za koncept skupnostnega prehranjevanja, ki je eden najbolj osnovnih mehanizmov za skupnostno reprodukcijo. Omogoča način, da so tisti, ki se je udeležijo, ob hrani skupaj. PLAC, kjer omenjena iniciativa poteka, je obiskal Aleš Ogrin.


01.03.2023

"Pri palačinkah so pomembni videz, tekstura in ljubezen"

Slane ali sladke? Japonske ali francoske? Zavite v zvitek ali v trikotnik? Vse to so lahko palačinke. Na lov za njimi se je odpravila Lana Furlan ob pomoči specialista za francoske palačinke Aleksandra Dimitrijevića in sogovornico Andjelo Stanković, ki se s peko japonskih sufle palačink v Kopru ukvarja dve leti.


22.02.2023

Bakalar ali štokfiš na žlico

Ena riba - najmanj štiri imena


15.02.2023

Šebreljski želodec

Obiskali smo vas Šebrelje na Cerkljanskem, kjer že stoletja izdelujejo šebreljski želodec. To je kulinarična posebnost, ki se ne kuha ali peče, ampak zori. Poleg izbranih surovin je za kakovosten izdelek pomemben tudi pravilen postopek sušenja in zorenja. Šebreljski želodec je kralj na krožniku z narezkom, je potrdil domačin, sicer upokojeni gostinec Drago Polak.


08.02.2023

Kulinarika Valvasorjevih dni

Na Prešernov dan bo »pod pokrovko« brbotala mešanica preteklosti, prehranske kulture in literature. Znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor je popisal naravne danosti za pridelavo živil in prehranjevalne navade po pokrajinah v drugi polovici 17. stoletja na Kranjskem in širše, v Evropi tedanjega časa. Kaj so torej jedli v Valvasorjevem času? Etnolog, izvrsten poznavalec slovenske kulinarike in gastronomije, avtor številnih knjig s tega področja doktor Janez Bogataj opozarja na omejene vire pri preučevanju slovenske kulinarične preteklostii. Kljub temu bomo v naslednjih minutah spoznali prehransko pestrost naših krajev pred 350-timi leti. Oddajo Pod pokrovko je pripravil Bojan Leskovec.


01.02.2023

Meso, ki se v ustih stopi kot kocka masla

Wagyu oziroma japonska govedina zaradi svoje specifične maščobne marmoriranosti velja za najprestižnejšo na svetu, uživanje takšnega mesa pa je bilo dolgo časa omejeno zgolj na Japonsko. Govedo pasme wagyu danes vzrejajo v številnih državah po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji, za kilogram "čistokrvne", torej japonske wagyu govedine najvišje kakovosti, pa je treba odšteti tudi 300 € in več.


25.01.2023

Tradicija in sodobnost v kuhinji

V Jeruzalemu gostilne, restavracije in turistične kmetije ponujajo specialitete prleške kuhinje, ki jo zaznamujejo lokalno pridelani izdelki ter seveda vinska spremljava. Regija se je odela v zimsko spanje, zato je gostinske ponudbe malo. Sibon wine and spa resort je eden redkih, ki ima tudi v zimskem času odprta svoja vrata. Tja se je po zasneženih cestah odpravila Urška Henigman in se o njihovi gastronomski filozofiji pogovarjala z Zoranom Rističem.


18.01.2023

Koruza - sveta rastlina in industrijska poljščina

Koruza za srednjeameriške prebivalce, vse od časov tamkajšnje naselitve prvotnih ljudstev, predstavlja osnovno živilo, zato so v tisočletjih na teh območjih razvili tudi tehnike pridelave in priprave hrane, v kateri koruza prevladuje. Koruza pa je imela tudi obreden pomen, ne sicer v smislu našega frazema, ki ljudi pošilja bivat na koruzo, ampak je smisel veliko bolj globok in plod dolgih tradicij staroselcev. O koruzi, njeni razširjenosti in boju proti gensko spremenjenim rastlinam te poljščine, več Pod pokrovko …


11.01.2023

Okusi Škofjeloškega - od mešte do sladoleda z okusom potice

Loška mešta, midla, smojka, govnač …. Omenjene jedi poznajo na Škofjeloškem, tokrat jih predstavljamo tudi Pod pokrovko. Sicer le opisno, je pa nekatere od njih mogoče dejansko okusiti vse do konca meseca januarja v restavracijah, ki so se povezale v projektu Okusi Škofjeloškega.


04.01.2023

V iskanju pravega tatarskega biftka

"V iskanju pravega tatarskega biftka" bi lahko naslovili današnjo kulinarično oddajo. Darja Pograjc se je namreč poglobila v izvorne legende o nastanku te specialitete. Seveda s pomočjo dveh sogovornikov z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (krajše BIC Ljubljana) razloži tudi recept in doda nasvet o času, ki je še primeren za shranjevanje te jedi.


14.12.2022

Kraški pršut - dodali smo mu le sol in čas!

Sredi decembra smo in stalnica prednovoletnih praznovanj, zabav in večerij so različni hladno-topli bifeji, v katerih ne sme manjkati pršut. Po svetu najdemo več vrst pršutov, Slovenci pa imamo večinoma najraje kar »svojega«, t.i. kraški pršut. Da bi za oddajo Pod pokrovko izvedela več o njem, se je Andreja Čokl odpravila – kam drugam kot na Kras!


07.12.2022

Iz ostankov lahko nastane prvovrstna jed

December je tudi mesec službenih in poslovnih pogostitev, slavnostnih kosil in večerij, čas, ko se kuhi in peki doma posvečamo še pogosteje. Nekako značilno je, da se mize za božične in novoletne praznike šibijo pod obilico različnih dobrot. Teh pa po kosilu ali večerji tudi veliko ostane, saj se takrat vsi najemo še bolj kot do sitega. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo zato reciklirali ostanke. Za nekaj predlogov, kaj narediti s preostalo pečenko, ocvrtim piščancem, kruhom, francosko solato, potico je Andreja Gradišar poklicala v dve z Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji, napotke za varno hrambo hrane pa dobila na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.


30.11.2022

Terjak se ne kuha, temveč izpareva

Pod pokrovko kuhamo terjak. Pravzaprav se ga ne kuha, temveč izpareva. Gre za močno koncentriran sok iz jagod črnega bezga, ki je značilnost predvsem krajev škofjeloškega hribovja. Tam ga pridelujeta Ana in Miha Gantar.


23.11.2022

Uvajanje otrok v kuhinjo

Odnos do hrane in kuhanja je treba začeti graditi že od malih nog. Ker so otroci in mladostniki že dokaj hitro zmožni opraviti prve kuharske korake, je prav, da starši k uvajanju pristopijo brez strahu in s prepričanjem, da bo šlo vse dobro. Seveda starši najbolje poznajo svoje otroke in temu primerno lahko izberejo tudi naloge, ki jih bodo z njihovo pomočjo mladi opravili. Kako pristopiti h kuharskemu izobraževanju mladih, je v oddaji Pod pokrovko raziskoval Aleš Ogrin.


16.11.2022

Okusi Radol'ce

Z Radovljico in njeno okolico največkrat povezujemo sladke okuse – to je kraj čokolade in medu, a zadnja leta se to območje predstavlja tudi drugače. Že deveto leto je november namenjen Okusom Radol'ce, projektu, ki povezuje lokalne vrhunske gostilne in lokalne pridelovalce. Devet gostiln ta mesec ponuja posebej pripravljene menuje, jedi pa so sestavljene iz surovin domačega porekla.


09.11.2022

Katera jota je »ta prava« jota?

Petkova jota, sladka jota, jota vrzota … Klemen Košir je zbral terenske pripovedke o kislem zelju, repici in joti. Bolj kot poslušamo prigode s terena, bolj se zdi, da samo ene prave jote ni in da je najbolj okusna in prava tista, ki se kuha pri vsakem od nas doma. Oddajo Pod pokrovko je pripravila Ana Skrt.


02.11.2022

»Štrukljevi končki so za kuharja«

Gorenjska slovi po štrukljih, čeprav so vseslovenska jed


26.10.2022

Mesto kmete zelo potrebuje, saj hrana, ki pride od nas, ne daje ogljičnega vtisa

Čeprav življenje v mestih daje občutek, da živimo daleč od ruralnega, pa lahko stik s tem pomagajo ohranjati urbani kmetje. Med prebivalci Ljubljane in Maribora tako najdemo ljudi, ki cenijo, da so pridelki pridelani blizu njihovega doma. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, o urbanih kmetih.


Stran 4 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov