Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.
Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.
On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.
Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).
foto: rie.nakano
Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.
Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.
“Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.
Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.
Uprašeni čaj matcha.
foto: Brent
Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.
Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.
foto: Kirinohana
Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.
Čajne zakonitosti:
– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim
– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi
– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso
Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.
foto: MMC
Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:
– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),
– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,
– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,
– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,
– dodamo maslo in sol,
– mehko kuhano polento položimo pod tačke.
Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:
– skuhamo čaj z okusom poprove mete,
– pripravimo navaden jogurt,
– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,
– sladkamo po okusu,
– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.
Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.
foto: MMC
Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.
Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.
215 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.
Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.
On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.
Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).
foto: rie.nakano
Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.
Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.
“Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.
Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.
Uprašeni čaj matcha.
foto: Brent
Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.
Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.
foto: Kirinohana
Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.
Čajne zakonitosti:
– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim
– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi
– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso
Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.
foto: MMC
Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:
– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),
– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,
– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,
– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,
– dodamo maslo in sol,
– mehko kuhano polento položimo pod tačke.
Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:
– skuhamo čaj z okusom poprove mete,
– pripravimo navaden jogurt,
– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,
– sladkamo po okusu,
– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.
Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.
foto: MMC
Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.
Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Se kdaj vprašate, od kod sestavine v jedi, ki vam jo pripravijo v gostilni in restavraciji? Kot zelena in trajnostna država, kot se radi predstavimo tako domači, predvsem pa tuji javnosti, bi si morali prizadevati za filozofijo 'od vil do vilic' – da torej surovina oziroma živila opravijo kratko razdaljo do krožnika. Takšnega načela se držijo tudi nekateri gostinci. V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, predstavlja odnos med gostincem in dobavitelji, in sicer na primeru Michelinove restavracije, gostišča Grič v Horjulu chefa Luka Koširja in dobaviteljev – Irene Orešnik iz sirarstva Orešnik in mesarja Antona Kreka.
Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič
Kako prepoznati pravi kuhinjski nož, zakaj vsaka kuhinja potrebuje vsaj tri nože, kako pogosto je treba nože brusiti in kaj pomeni pravilno vzdrževanje nožev? V oddaji Pod Pokrovko poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja OsterRob pojasnjuje tudi, zakaj nož ob številnih gospodinjskih pripomočkih ostaja »kralj« kuhinje.
Besedno zvezo sistem HACCP dobro poznate vsi, ki ste kadar koli delali v podjetju, kuhinji ali gostinskem obratu. Gre za angleško kratico za tako imenovano analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. To so lahko umazan umivalnik za umivanje rok, surovo meso na isti deski kot zelenjava ali neurejena in nezaščitena brada enega izmed kuharjev. Kako upoštevanje sistema čiste kuhinje izvajati v praksi?
Imate jed, ki vam je bolj kot njen okus pri srcu zaradi zgodbe in osebne note, ki jo spremlja? Vsakdo se lahko najde v tem opisu, tudi Michelinovi chefi in chefinja pri nas. Tokratna oddaja Pod pokrovko tako išče njihove jedi z zgodbo. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek.
Večina ljudi na vprašanje kdo pri njih doma kuha odgovori, da mama, žena, partnerka, sestra ali hči. A v vrhovih svetovnih lestvic najboljših kuharjev in kuharic, je le peščica žensk. Položaju žensk v vrhunski kulinariki je namenjena tokratna oddaja Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Ste že slišali za izraz gastronavt? Tako se poimenuje v Ameriki živeč, sicer pa rojen Kanadčan Bob Blumer, TV-osebnost, avtor, svetovalec in celo nosilec nekaj Guinessovih rekordov. Predvsem pa je znan kot ustvarjalec in voditelj treh pionirskih oddaj Food Networka: Surreal Gourmet, Glutton for Punishment in World's Weirdest Restaurants. Nekaj svojih izkušenj pri ustvarjanju kulinaričnih oddaj je zaupal Tini Lamovšek za oddajo Pod pokrovko.
Vonj in okus sta tesno povezana. Vonj predstavlja celo kar 80% okusa. Zato je olfaktorni aspekt pri obredju hranjenja zelo pomemben. Kot tudi arome in ostale dišave, ki se dodajajo hrani in to celo bolj pogosto, kot si morda mislite. O tem, kako se v kuhinji uporabljajo hidrolati in eterična olja in kako pomembno vonj vpliva na naše občutje in zavest o hrani pa se je Liana Buršič pogovarjala z Nino Medved iz Magnolije, eno najbolj priznanih in strokovno podkovanih aromaterapevtk pri nas, ki se je na področju aromaterapije in parfumeristike izobraževala tudi v New Yorku, Parizu, Zagrebu, Berlinu in Gradcu.
Za tržaško kuhinjo je značilen preplet mediteranske in bolj z ribami zaznamovane hrane, z bolj celinsko, srednjeevropsko, tudi habsburško kulinariko, ki sloni na mesu, predvsem na kuhani svinjini
Kako zgraditi še bolj unikatno identiteto restavracije? Tiste vrhunske vedno več pozornosti, poleg tistemu, kar dajo na krožnik, namenjajo tudi izbiri servirne posode. Za njeno izdelavo sodelujejo z oblikovalci, po meri narejeni unikatni krožniki, sklede in skodelice ter druga servirna posoda pa prispevajo k prepoznavnosti in nadgradnji mojstrovin iz kuhinje. Kot pravijo sogovorniki v oddaji Pod pokrovko, gre za trend in precej bolj nenavadno je, če vrhunski chefi temu danes ne namenijo pozornosti. Oddajo je pripravila Ana Skrt, sogovorniki so Bojana Ristevski Mlaker, Luka Košir, Barbara Košir.
Najstarejša, pa tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu je pivo. Izviralo naj bi iz Mezopotamije, a v oddaji Pod pokrovko se bomo preselili kar v današnji čas, ko so na pomenu in po priljubljenosti v zadnjem desetletju veliko pridobila kraft piva. Kaj so kraft piva, kako se pivo vari in kako se ga postreže? Odgovore pozna predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in lastnik pivovarne Jure Guzelj.
Kaj je za vas dobra salama? Čeprav imajo strokovnjaki o tem seveda izdelane kriterije, ima vsak posameznik svoj izbran okus. Ne glede na vse so salame pogosto del narezka ob raznih praznovanjih ali pa obiskih predvsem domačih gostiln in turističnih kmetij. V tokratni oddaji Pod pokrovko Tina Lamovšek in Aleš Ogrin predstavljata salame.
Ste bili že kdaj v restavraciji, gostilni, bistroju, ki ima t. i. odprto kuhinjo? Torej v takem, v katerem hrano pripravijo pred vašimi očmi oz. v prostoru, v katerem tudi obedujete? Enega takih manjših prostorov lahko najdete tudi v slovenski Istri, natančneje, v Kopru. Tina Lamovšek je za oddajo Pod pokrovko obiskala Kulinarični študio.
O zgodovini industrije konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu in njenem vplivu na tamkajšnje življenje s kulturologinjo dr. Ivo Kosmos
Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla.
Poletja ni brez sonca, zdaj tudi ne več brez neviht in toče. Poletja ni brez počitnic in dopusta. Številni bi na prvo mesto postavili morje in gore. Za številne pa je poletni favorit sladoled. Podatki za Slovenijo kažejo (SURS, 2018), da povprečen prebivalec naše države samo doma poje približno štiri litre sladoleda na leto. Kako visoka bi bila številka, če bi ji prišteli še sladoled, ki ga pojemo v slaščičarni in na ulici!? Kremni sladoled je francoski, italijanski se imenuje gelato. Poznamo še sorbet in parfe. Več pa sladoledarka Špela Omahen iz Strletove kmetije pri Ljubljani in dr. Tanja Pajk Žontar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Foto: Strletova kmetija
V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede na tleh in z rokami (namesto s priborom) del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala mag. Kaja Kastner Yadav, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.
Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.
Neveljaven email naslov