Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Flickr
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro.
Ajda je s Templarji v srednjo Evropo prišla z Vzhoda in prvi zapisi o tem, da se je jedla tudi pri nas so iz leta 1426. Koroška in Kranjska sta bili nekdaj v večjem obsegu prekriti z odejo cvetov, ki so obarvani od bele do rdeče in do začetka prejšnjega stoletja je imela v prehrani naših prednikov eno glavnih vlog. Nastopa tudi v ljudskih pravljicah in pesmih. Več vrst je je. V Sloveniji je najbolj razširjena navadna ali domača ajda, ki ima značilne bele cvetove. V isti rod sodi tudi tatarska ajda, ki ima cvetove z rahlo zelenkastim odtenkom, zato jo imenujejo tudi zelena, divja ali nora ajda pa tudi cojzla, ker je grenka.
Seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Največji porabniki ajde so Japonci. 90 odstotkov svetovne pridelave konča v njihovih rezancih. Poznajo tudi žgance, pri tem nismo Slovenci nič posebni. Ampak prvi simpozij o ajdi je bil v Ljubljani leta 1980, zanj je zaslužen akademik prof. dr. Ivan Kreft, ki je velik del svojega znanstvenega dela namenil prav ajdi. Simpozij je zdaj na vsaka 3 leta v drugi državi, potekal je tudi na Japonskem v Naganu in Miyazakiju. Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda. V njem so med drugim zapisali, da je do leta 1960 na Švedskem preučeval pšenico, nato se je vrnil v Slovenijo in se začel ukvarjati z ajdo, ki so jo pridelovali starši. Poudarili so tudi to, da proizvodnja ajde pri nas narašča in da se tudi mlade generacije vse bolj zavedajo njenih pozitivnih lastnosti.
Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Ne vsebuje glutena. “Ajda ima bogato hranilno vrednost, saj vsebuje do 18 odstotkov beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine v ajdi vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih človeško telo ne more pridobiti od drugod kot iz hrane. Posebno je bogata z lizinom, treoninom in triptofanom. Seveda vsebuje ajda tudi veliko ogljikovih hidratov, predvsem škroba. Poleg tega je ajda bogata z minerali, kot so železo, cink in selen, pomena katerih se vse bolj zavedamo. In nenazadnje, ajda vsebuje tudi veliko antioksidantov, zlasti taninov in rutina,” poudarja profesor, dr. Rok Orel, zdravnik, pediater gastroenterolog. Dobil je zamisel, da iz ajde zvari brezglutensko pivo. “Izdelava stoodstotnega ajdovega piva je bila tehnološko zelo zahtevna. Metodo smo postopno razvijali več let strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano in v zadnji fazi pivovarji iz pivovarne Vizir iz Črnomlja,” pojasnjuje dr. Orel.
“Ajda in kulinarika” je bil tudi naslov letošnjega prvega državnega tekmovanja za dijake in študente biotehniških šol. Na tem tekmovanju sta prvi mesti v posameznih kategorijah osvojila Katarina Slapar in Amadej Milost iz Biotehniškega centra Naklo. “Ajda bo ena tistih ki bo odločala o prihodnosti našega življenja. Je eno tistih čudes v Sloveniji, ki jih res moramo ceniti,” pravi Amadej Milost. Če je to glas mlade generacije, bo ajda znova cvetela.
225 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Flickr
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro.
Ajda je s Templarji v srednjo Evropo prišla z Vzhoda in prvi zapisi o tem, da se je jedla tudi pri nas so iz leta 1426. Koroška in Kranjska sta bili nekdaj v večjem obsegu prekriti z odejo cvetov, ki so obarvani od bele do rdeče in do začetka prejšnjega stoletja je imela v prehrani naših prednikov eno glavnih vlog. Nastopa tudi v ljudskih pravljicah in pesmih. Več vrst je je. V Sloveniji je najbolj razširjena navadna ali domača ajda, ki ima značilne bele cvetove. V isti rod sodi tudi tatarska ajda, ki ima cvetove z rahlo zelenkastim odtenkom, zato jo imenujejo tudi zelena, divja ali nora ajda pa tudi cojzla, ker je grenka.
Seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Največji porabniki ajde so Japonci. 90 odstotkov svetovne pridelave konča v njihovih rezancih. Poznajo tudi žgance, pri tem nismo Slovenci nič posebni. Ampak prvi simpozij o ajdi je bil v Ljubljani leta 1980, zanj je zaslužen akademik prof. dr. Ivan Kreft, ki je velik del svojega znanstvenega dela namenil prav ajdi. Simpozij je zdaj na vsaka 3 leta v drugi državi, potekal je tudi na Japonskem v Naganu in Miyazakiju. Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda. V njem so med drugim zapisali, da je do leta 1960 na Švedskem preučeval pšenico, nato se je vrnil v Slovenijo in se začel ukvarjati z ajdo, ki so jo pridelovali starši. Poudarili so tudi to, da proizvodnja ajde pri nas narašča in da se tudi mlade generacije vse bolj zavedajo njenih pozitivnih lastnosti.
Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Ne vsebuje glutena. “Ajda ima bogato hranilno vrednost, saj vsebuje do 18 odstotkov beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine v ajdi vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih človeško telo ne more pridobiti od drugod kot iz hrane. Posebno je bogata z lizinom, treoninom in triptofanom. Seveda vsebuje ajda tudi veliko ogljikovih hidratov, predvsem škroba. Poleg tega je ajda bogata z minerali, kot so železo, cink in selen, pomena katerih se vse bolj zavedamo. In nenazadnje, ajda vsebuje tudi veliko antioksidantov, zlasti taninov in rutina,” poudarja profesor, dr. Rok Orel, zdravnik, pediater gastroenterolog. Dobil je zamisel, da iz ajde zvari brezglutensko pivo. “Izdelava stoodstotnega ajdovega piva je bila tehnološko zelo zahtevna. Metodo smo postopno razvijali več let strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano in v zadnji fazi pivovarji iz pivovarne Vizir iz Črnomlja,” pojasnjuje dr. Orel.
“Ajda in kulinarika” je bil tudi naslov letošnjega prvega državnega tekmovanja za dijake in študente biotehniških šol. Na tem tekmovanju sta prvi mesti v posameznih kategorijah osvojila Katarina Slapar in Amadej Milost iz Biotehniškega centra Naklo. “Ajda bo ena tistih ki bo odločala o prihodnosti našega življenja. Je eno tistih čudes v Sloveniji, ki jih res moramo ceniti,” pravi Amadej Milost. Če je to glas mlade generacije, bo ajda znova cvetela.
Strokovnjaki priporočajo, da ribe uživamo najmanj dvakrat na teden. Zmotno je prepričanje, da ribe spadajo predvsem na poletne jedilnike, saj sezona najboljših rib prihaja prav jeseni in pozimi. Kateri dan v tednu je najboljši za obisk ribarnice, kaj nam sporoča bordo rdeči rumenoplavuti tun in zakaj poznavalci nekaterih rib ne kupijo nikoli? Pohod po ribarnici bo imel tudi jasno začrtan kulinarični cilj. Izbrano in kupljeno v ribarnici bosta Bojan Leskovec in Klemen Košir spremenila v ribji namaz, šavor in solato z morskim psom. Pod pokrovko pa bo brbotala tudi lahka, krepčilna ribja juha.
Pod pokrovko bomo spoznali abc španske gastronomije. Ta država na Pirenejskem polotoku se ponaša s skoraj dvestotimi restavracijami z Michelinovo zvezdico, po svetu pa so zelo poznani tapasi, paelja in seveda španski pršut. Ponosni so tudi na svoja vina, ki so ob prigrizku pravi razlog za druženje. Oddajo je pripravila Ana Skrt.
Pod pokrovko smo tokrat zakuhali krompirjevo zgodbo. Prelistali smo knjigo dr. Darje Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete, ki se je strokovno spopadla s tem zgodovinsko pomembnim gomoljem tudi za Slovence, na kmetiji Rozman Habinc v Podnartu smo preverili letošnjo bero in ga zajeli zvrhano žlico v eni od gostiln v Šenčurju, kjer so mu postavili tudi spomenik. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko je najprej nastala kot ideja o kateringu in delavnicah spoznavanja kulinarike svetovnega juga. Ker so bili ljudje navdušeni nad jedmi, se je ekipa odločila, da v okviru socialnega podjetništva odpre čisto pravo gostilno. V tokratni oddaji bo Ana Skrt predstavila domače jedi iz Indije, Kolumbije in Kenije. Foto: Robert Bogataj
Kuhanje ni več samo gospodinjska nuja, družinska kuharija postaja raziskovanje in zabava hkrati. Kuhinja je polje kreativnosti in improvizacije. Veliko so k temu pripomogle kuharske knjige, ki tudi pri nas spadajo med najbolje prodajane knjižne žanre. Kuharice so lahko globalne ali nacionalno obarvane, tematsko zaokrožene, zazrte v tradicijo ali modno naravnane. Nedavni prvi KulinArtfest je v središče postavil prav kuharske knjige. Avtorji in založniki so razmišljali o fenomenu priljubljenosti kuharic, o tem, kaj je dobra kuharska knjiga, ali bomo v prihodnosti med kuho še listali po klasični kuharici ali pa bomo s prsti »popackali« elektronsko tablico. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. Foto: Flickr/Tanja Nagel
Izviralo naj bi iz Mezopotamije, kjer so ga uvrščali med osnovna živila. Omenja se celo v Hamurabijevem zakoniku in v epu o Gilgamešu, stari Egipčani so ga imenovali pijača bogov. Velja za najstarejšo in danes najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Navkljub stigmi, da je pijača nižjih slojev in da zaradi vsebnosti alkohola škoduje, se pivo vse bolj uveljavlja tudi v najboljših restavracijah po svetu, ne le kot dopolnilo k obroku, temveč tudi za pripravo kulinaričnih dobrot. Od golaža, mesa in zelenjave, do priprave ribjih jedi in sladic. Pivo se prav tako dobro poda raznim kuharskim tehnikam, od mariniranja, deglaziranja, pečenja ali praženja. O varjenju in vrstah piva ter uporabi v kulinariki bomo govorili v tokratni oddaji Pod pokrovko. Pripravlja: Peter Močnik.
Enolično prehranjevanje z veliko energijsko gostoto sčasoma vodi do povečanja telesne teže in pojava debelosti. Zdrav način prehranjevanja in pester izbor hrane bi morala biti pravilo vsake družine. Zmotno je prepričanje, da je priprava zdravega obroka zapleteno, da nam vzame veliko časa in da je zdravo tudi drago. Pod pokrovko tokrat kopica preprostih receptov za zdrav in krepak zajtrk, slastno kosilo in ne preveč »težko« večerjo za otroke in mladostnike, težko pa se jim bodo uprli tudi odrasli. Pravzaprav bo izginila ločnica med kulinariko odraslih in otrok, še posebej, ker otroci lahko sodelujejo in pomagajo v zabavno kreativnem laboratoriju, imenovanem kuhinja. Prisluhnite ščepcu gastronomije na prvem v oddaji Pod pokrovko. Pripravlja Bojan Leskovec.
Kvarnerski škampi slovijo kot eni najbolj okusnih. Čeprav nihče ne more v celoti razložiti, zakaj je tako pa so razlike očitne: prepoznamo jih po bledo rdeči barvi in imajo tanjši oklep, njihova posebnost pa je – pravijo strokovnjaki – v tem, da živijo v zelo plitkem morju z veliko izvirov pitne vode in so zato zelo mehki in sladki. Zaradi svoje čvrste strukture tkiva in sladko-slanega okusa ga pogosto uvrščajo na najbolj izbrane gastronomske sezname na svetu. V četrtkovi kulinarični oddaji Pod pokrovko se bomo v okviru potepanja po Opatiji skupaj s priznanim hrvaškim kuharjem Andrejem Barbierijem podali v svet kvarnerskega škampa, razložili, zakaj je tako cenjen in kako ga pripraviti, da ohrani okus, po katerem slovi.
Konoplja se mora v kulinariki otepati marsikaterega predsodka. Žal zaradi sorodstvenih vezi s prepovedano rastlino, ki vsebuje zloglasni THC, velika večina ljudi ne ve, da je industrijska konoplja pravzaprav zelo uporabna in koristna. Najpogostejši proizvod je hladno stiskano konopljino olje, ki je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami, vsebuje tudi veliko antioksidantov, zaradi nevsebnosti glutena ljudje s celiakijo radi posegajo po konopljini moki. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej posvečali navadni oz. industrijski konoplji.
Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas.
Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas.
Za turško kulinariko velja, da so nanjo vplivale skoraj vse bližnje kuhinje; od kavkaške in arabske do mediteranske in balkanske. V tokratni oddaji Pod pokrovko vam predstavljamo pristno domačo turško kulinariko, saj so nas na kosilo povabile štiri Turkinje, ki že dve leti živijo v Sloveniji. Ana Skrt je z njimi skuhala lečino juho in tradicionalno prilogo bulgur, izdale pa so jih tudi recept za pravo turško kavo, ki se od tiste, ki jo pijemo pri nas, razlikuje že po načinu priprave.
Najprej bomo spregovorili o pomladnem Tednu restavracij, ko bodo meniji vrhunskih kuharjev po vsej Sloveniji dostopni za prijazno ceno. Prelistali bomo zadnji Michelinov vodič po evropskih prestolnicah, ki je posebno pozornost namenil skandinavski gastronomiji. Prvo zvezdico je med drugim prejela tudi restavracija Chef & Sommelier v Helsinkih, v kateri ustvarja eden od vodilnih finskih kuharjev Sasu Laukkonen, s katerim smo se pogovorili, ko se je pred kratkim mudil pri Ani Roš v Gostilni Na Gradu. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. (Foto: www.tedenrestavracij.si)
Sajenje dreves, ki jih danes poznamo kot tepke, je po ljudskem izročilu ukazala Marija Terezija. Naši predniki so tepko poznali kot sadje. Za sladilo so jo uporabljali za kuhanje žganja, pa tudi kot sestavino različnih jedi. Tepka je sčasoma izgubila svojo uporabno vrednost, danes pa tudi po zaslugi drznih kuharskih pristopov zopet postaja del tradicionalne slovenske kulinarične izkušnje. Odpravili smo se v Vilo Podvin, kjer kuharski mojster Uroš Štefelin to vrsto hruške uporablja kot sestavino mnogih jedi, njegova najbrž najbolj poznana delikatesa pa je Kranjska klobasa s tepko. V tokratni oddaji Pod pokrovko združujemo drznost in inovativnost s pozabljeno tradicijo. Pripravlja Peter Močnik.
Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo ‘nedelja’ opiše kot sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu. A le redkokatera gospodinja, ki takrat pripravlja kosilo, bi lahko rekla, da je to dan za počitek , saj jim priprava obroka po navadi vzame kar nekaj časa. Kot veste, so bile mize ob nedeljah – zlasti v preteklosti obložene bogatejše v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu. S čim vse bo obložene miza, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pa v oddaji Pod pokrovko. Vir fotografije: Flicker, LexnGer
Tik pred pričetkom svetovno znanega karnevala v Riu de Janeiru bomo na Prvem spoznavali brazilsko kuhinjo. Najprej kot jo je doživela popotnica Maja Horvat, ki je v največji južnoameriški državi preživela dva meseca. Način na katerega je potovala, ji je ponudil edinstveno priložnost spoznavanja vsakdanjih navad Brazilcev, povezanih s pripravo hrane. Odpravili smo se tudi v prvo brazilsko restavracijo v Sloveniji Rodizio do Brasil, kjer smo opazovali kuharskega mojstra med pripravo mesa na znamenitem žaru churrasco. Za konec vam bomo zaupali kako pripraviti caipirinho, najbolj priljubljeno brazilsko pijačo. Vse kar se tokrat skriva Pod pokrovko pa bodo začinili ritmi vroče sambe. Avtorica prispevka: Darja Pograjc
Kari originalno izhaja iz Indije, številčna indijska in bangladeška skupnost v Veliki Britaniji pa ga je posodobila in preoblikovala v produkt, ki ga trži pod imenom Britanski kari. Uporablja se za pripravo ribjih, mesnih in zelenjavnih jedi, sestavlja pa 12 do 15 osnovnih začimb kot so kurkuma, ingver, koriander, kumina, kardamom, poper in muškatni orešček. Sestava kari mešanice je odvisna od nacionalne ali regionalne tradicije, verskih praks, celo od družinskega okusa in je pogosto skrbno varovana družinska skrivnost. Okusi karija se tako lahko razlikujejo od restavracije do restavracije. V tokratni oddaji Pod pokrovko smo obiskali 3. Festival britanskega karija. Odkrivamo skrivnostni svet začimb in pripravljamo čisto pravi piščančji kari.
Ko je Združenje za promocijo italijanske kulture in jezika Danteja Aligherija pred leti opravilo spletno anketo, s katero so želeli izvedeti, katera beseda v tujini najbolj zaznamuje Italijo, je bil odgovor pizza. V tokratni oddaji bo govor o izvoru in pohodu te značilne italijanske jedi po svetu, smernicah in malih skrivnostih. Pred mikrofon smo povabili italijanskega picopeka Giovannija Melisa in Nedeljka Krejiča iz ljubljanskega Foculusa.
Tokrat se odpravljamo na ulico, kamor se prikrade tudi vonj in okus hitro pripravljene hrane. V ponudbi v Sloveniji se najbolj odraža vpliv balkanske in mediteranske kuhinje. Ta najpogosteje zajema repertoar od bureka prek pice do kebaba in čevapčičev.
V tokratni oddaji je govor o "cuisine francaise". Glavna protagonista sta Francoz Benjamin Launay, ki si je v ljubljanskem hotelu Vander ustvaril svoj značilni kulinarični svet in filozof dr. Luka Omladič, ki se je s pojmom francoska kuhinja srečal pred leti ob prevodu knjige Fiziologija okusa, ki jo je napisal francoski izumitelj gastronomije Brillat-Savarin.
Neveljaven email naslov