Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čas za sprostitev v kopeli, a zgolj prek radijskega etra. V Podobah Japonske vas Tina Lamovšek vabi v onsen – namakanje v topli vodi vulkanskega grelca.
Onseni, ki so danes praviloma ločeni po spolih, se pojavljajo v različnih oblikah, med bolj priljubljenimi pa so seveda odprti oz. na prostem, kjer lahko v naravnem okolju zunaj uživate v topli vodi sredi zime v bolj gorskih predelih.
Če potujete po Japonski in si želite družbe: v parku Jigokudani so med najbolj znanimi atrakcijami gorskega onsen letovišča družine snežnih opic, ki znajo obiskovalcem pokazati, kaj to pomeni užitek, saj si sami privoščijo kopanje v naravnih vrelcih.
foto: Pixabay/julienlstark
Namakanje v topli vodi vulkanskega grelca, imenovano onsen, je skorajda obvezen postanek na vašem popotovanju po Japonski.
Čas za sprostitev v kopeli, a zgolj prek radijskega etra. V Podobah Japonske vas Tina Lamovšek vabi v onsen – namakanje v topli vodi vulkanskega grelca.
Onseni, ki so danes praviloma ločeni po spolih, se pojavljajo v različnih oblikah, med bolj priljubljenimi pa so seveda odprti oz. na prostem, kjer lahko v naravnem okolju uživate v topli vodi sredi zime v bolj gorskih predelih.
Če potujete po Japonski in si želite družbe: v parku Jigokudani so med najbolj znanimi atrakcijami gorskega onsen letovišča družine snežnih opic, ki znajo obiskovalcem pokazati, kaj to pomeni užitek, saj si same privoščijo kopanje v naravnih vrelcih.
12 epizod
Koničiva, Japonska! Na Prvem vam postrežemo z instantnimi rezanci, preberemo haiku, navdušimo nad robotiko in se sprostimo v onsenu.
Čas za sprostitev v kopeli, a zgolj prek radijskega etra. V Podobah Japonske vas Tina Lamovšek vabi v onsen – namakanje v topli vodi vulkanskega grelca.
Onseni, ki so danes praviloma ločeni po spolih, se pojavljajo v različnih oblikah, med bolj priljubljenimi pa so seveda odprti oz. na prostem, kjer lahko v naravnem okolju zunaj uživate v topli vodi sredi zime v bolj gorskih predelih.
Če potujete po Japonski in si želite družbe: v parku Jigokudani so med najbolj znanimi atrakcijami gorskega onsen letovišča družine snežnih opic, ki znajo obiskovalcem pokazati, kaj to pomeni užitek, saj si sami privoščijo kopanje v naravnih vrelcih.
foto: Pixabay/julienlstark
Namakanje v topli vodi vulkanskega grelca, imenovano onsen, je skorajda obvezen postanek na vašem popotovanju po Japonski.
Čas za sprostitev v kopeli, a zgolj prek radijskega etra. V Podobah Japonske vas Tina Lamovšek vabi v onsen – namakanje v topli vodi vulkanskega grelca.
Onseni, ki so danes praviloma ločeni po spolih, se pojavljajo v različnih oblikah, med bolj priljubljenimi pa so seveda odprti oz. na prostem, kjer lahko v naravnem okolju uživate v topli vodi sredi zime v bolj gorskih predelih.
Če potujete po Japonski in si želite družbe: v parku Jigokudani so med najbolj znanimi atrakcijami gorskega onsen letovišča družine snežnih opic, ki znajo obiskovalcem pokazati, kaj to pomeni užitek, saj si same privoščijo kopanje v naravnih vrelcih.
"Ob osamosvojitvi je bilo mogoče Slovenke in Slovence, ki so znali japonsko, prešteti na prste na ene roke. Danes je takih ljudi nekaj sto," pravi japonolog in jezikoslovec dr. Andrej Bekeš, ki je pred 26 leti tako rekoč lastnoročno vzpostavil katedro za japonski jezik in kulturo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Temu primerno se je naše poznavanje japonske kulture - od sudokuja in sušija do romanov Harukija Murakamija in filmov Akire Kurosave - bistveno izboljšalo. Tudi gospodarske povezave med državama so, če le pomislimo na japonsko Jaskavo, ki je v Kočevju na noge postavila obrat za razvoj in proizvodnjo robotov, očitno spodbudne. Pri poglabljanju političnih oziroma diplomatskih stikov med Ljubljano in Tokiem pa po prepričanju dr. Zlatka Šabiča, predavatelja na Katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki tudi vodi Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo, zaostajamo. Zakaj? - Odgovor smo iskali v tokratnih Podobah Japonske, ki jih je pripravil Goran Dekleva. foto: nasad japonskih češenj pred Nacionalnim inštitutom za biologijo v Ljubljani; darilo Japonske Republiki Sloveniji (Goran Dekleva)
Japonski način bivanja je sodoben, v mnogočem sledi Evropi ter zahodnemu načinu življenja, a hkrati ohranja svojo tradicijo. Na eni strani lahko govorimo o minimalistični in asketski estetiki zen budizma, na drugi strani o barviti ornamentaliki, ki je značilna za tradicionalne japonske hiše. Japonsko arhitekturo in oblikovanje kot hibrid različnih kulturnih vzorcev, v Podobah Japonske, na katere se lahko naročite v aplikaciji za podkaste, predstavlja Martina Tita Mayer.
V današnjih Podobah Japonske prebiramo mango – japonski strip, če poenostavimo. Takšne literature Japonci in Japonke ne dojemajo kot nekaj, kar je namenjeno samo najmlajšim. Kot zanimivost pa lahko omenimo vpliv Walta Disneyja, človeka, ki je veliko prispeval k razvoju animacije na ameriških tleh. Mango v Podobah Japonske, na katere se lahko naročite v aplikaciji za podkaste, predstavlja Tina Lamovšek. Foto: Pixabay / willianfujii
Akira Kurosava, Jasadžiro Ozu, Kenzi Mizoguči – »sveti trije kralji« japonskega filma so kinematografijo dežele vzhajajočega sonca v 50. letih 20. stoletja postavili v sam vrh svetovne filmske umetnosti, kjer ostaja še danes. Sicer pa je zgodovina japonskega filma dolga več kot stoletje, japonska filmska industrija je ena najstarejših in največjih na svetu. Po drugi svetovni vojni je japonski film močno cenzuriran. O Hirošimi in Nagasakiju se v državi, ki je pod nadzorom Združenih držav Amerike, ne sme govoriti. Godzila, film o pošasti, ki lomasti po velemestu, je prvi poskus Japonske, da spregovori o jedrski katastrofi. Godzila je bila sicer začetnica žanra kaiju – to so filmi o pošastih, ki so postali izjemno priljubljeni in so močno vplival tudi na hollywoodsko produkcijo spektaklov in posebnih učinkov. Pozneje svet navdušijo tudi pink filmi s seksualno vsebino in japonske grozljivke. Kot razlaga profesor doktor Peter Stanković, pa to niso edini ekstremi, ki prežemajo japonski film.
Težko bi kje našli tako pester svet božanstev, katerih navzočnost je prisotna tako v živi kot neživi naravi, kot je to na Japonskem. Kot pravi dr. Nataša Visočnik Gerželj s Filozofske fakultete v Ljubljani, je lahko šintoizem za Japonce, za katere sicer ni mogoče trditi, da so zelo verni, način življenja. Šintoizem je sicer zbir starodobnih verovanj in mitologij in velja za prvo, najstarejšo, najbolj osnovno, vendar v preteklosti in sedanjosti Japonske ne vedno najpomembnejšo religijo. Ne le, da Japonsko od pradavnih časov naseljuje mnoštvo božanskih bitji in duhov in zato tam še dandanes ne manjka priložnosti za ritualna in obredna čaščenja v različnih svetiščih, polna je tudi kombinatorike starodavnih animizmov, mnogoboštev in enoboštev ter mnogoterih religioznih vplivov, prinesenih od drugod. S tem vas bosta poskušali seznaniti dr. Nataša Visočnik Gerželj in Magda Tušar.
Na olimpijskih igrah v Tokiu bodo svojo vlogo odigrali tudi humanoidni roboti. Dajali bodo informacije, usmerjali športnike in druge obiskovalce in to prikladno tudi v angleškem jeziku. Nič kaj presenetljivo za deželo, znano po svoji tehnologiji in seveda po robotih. V času pandemije pa je pomoč robotov, ki ne razširjajo virusov, dobila še povsem novo dimenzijo. Na Japonskem so do robotov odprti bolj kot morda v katerikoli drugi deželi. Po eni strani je japonska industrija robotike že dolga desetletja v svetovnem vrhu pri razvoju teh tehnologij, po drugi pa so Japonci vedno z izrazitim navdušenjem preizkušali njene najrazličnejše produkte. »Skoraj na vsakem koraku lahko na Japonskem srečamo robote,« razlaga Maša Jazbec, ki se umetniško in raziskovalno posveča odnosu ljudi do robotov. »Gremo v nakupovalni center in na info točki srečamo androidnega robota, torej takega, ki je videti kot natančna kopija človeka. Če gremo denimo v Kjotu v tempelj, lahko tam opazujemo robotskega budističnega duhovnika, kako vodi obred. Na enem od tv kanalov lahko gledamo novice, ki jih pripoveduje androidna robotka.« Japonci so do robotskih pomočnikov v najrazličnejših vlogah mnogo bolj odprti kot na Zahodu. To je vsaj deloma mogoče pripisati japonski popkulturi. V japonskih stripih in risankah, ki so izredno priljubljeni, humanoidni roboti vedno nastopajo v pozitivnih vlogah in pomagajo ljudem. Ideje o ubijalskih robotih, kot je Terminator, pa so predvsem plod zahodne domišljije. Po drugi strani so Japonci z roboti v stiku že od malega. Kar precej robotov imajo doma, od igrač in robotskih psov, do najrazličnejših robotskih pomočnikov. Foto: Pixabay/protowink
S katero živaljo bi povezali Japonsko? Naj vam priskočimo na pomoč: z lisico. Kitsune (izgovori: kicúne)– kot pravijo lisici na Japonskem. velja namreč za pomemben del japonske mitologije. Imajo paranormalne sposobnosti, ki pa se z leti in posledino z modrostjo zgolj okrepijo. Kitsune v današnjih Podobah Japonske predstavlja Tina Lamovšek.
Katerim slabim navadam najpogosteje podležejo Japonke in Japonci? Kako zdravi so in kakšen je njihov zdravstveni sistem? V Kjoto smo poklicali mladega japonskega kardiologa, govorili pa smo tudi z znanim slovenskim kirurgom, ki japonsko zdravstvo in japonski življenjski slog dobro pozna. Zakaj japonski zdravniki radi delajo na podeželju? Kakšna je skrb za starejše v deželi stoletnic in stoletnikov? Ključni besedi današnjih Podob Japonske bosta zdravje in srce. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Takahide Murakami
Čeprav je prva misel na kulinarično Japonsko suši, pa s predstojnikom oddelka za azijske študije na ljubljanski filozofski fakulteti docentom doktorjem Lukom Culibergom predstavljamo drugo jed, ki pa je tudi povezana z deželo vzhajajočega sonca. Koncept instantnih rezancev, ki je vsekakor prispeval k sami priročnosti prehranjevanja, je namreč izumil Japonec Momofuku Ando. O pomembnosti Momofukuja Andoja v japonski kulinarični kulturi priča dejstvo, da iajo v Osaki celo muzej instantnih rezancev, ki nosi ime velikega izumitelja. Za čas olimpijskih iger vsak delovnik v jutru ob 7.35 predstavljamo različne Podobe Japonske, ki jih najdeete tudi med podkasti.
Koničiva, Japonska! Na Prvem vam postrežemo z instantnimi rezanci, preberemo haiku, vas navdušimo nad robotiko in se sprostimo v onsenu.
Japonska poezija že vse od najzgodnejših začetkov v 8. stoletju ali celo še prej teži h kratkosti, redkobesednosti, zgoščenosti. Te tendence so pesniki dežele vzhajajočega sonca prignali do skrajnosti v 17. stoletju, ko so razvili haiku, najbrž najkrajšo pesniško obliko v vsej svetovni književnosti. Ustvarili so namreč pesem, ki je dolga vsega tri vrstice, pa še ti trije verzi so neverjetno jedrnati: prvi mora biti dolg natanko pet – ne besed, ampak zlogov –, drugi sedem in tretji spet pet zlogov. Slovenskim bralkam in bralcem, ki smo navajeni, da se pesniki precej vehementno sprašujejo, čemu neki so zapustili svojo rodno vas, nad katero bdi cerkvica svetega Marka, ali da izražajo ledeno grozo ob spoznanju, da je vse ekstaza, ekstaza smrti, se utegne zazdeti, da v tako omejenem prostoru japonski pesnik pač ne bo mogel povedati ničesar zares tehtnega, bistrega ali čustveno pretanjenega. A Milan Dekleva, ki je leta 1971 objavil Mushi mushi, sploh prvo zbirko originalnih slovenskih haikujev, pravi, da se natanko v tej kratkosti haikuja skriva njegova izjemna umetniška moč. Kakšna je pravzaprav ta moč, preverjamo v tokratnih Podobah Japonske, ki jih je pripravil Goran Dekleva. foto: haiku Macua Baša; prevedel Mart Ogen za Malo antologijo japonske lirike, Mladinska knjiga, 1975 (Goran Dekleva)
Neveljaven email naslov