Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O arhitektukturnem credu, s katerim Maruša Zorec pristopa k prenovam; od zunanjega oltarja bazilike na Brezjah do Plečnikove hiše v Trnovem.
Če drži, kakor je menil nemški filozof Walter Benjamin, da je zgodovina civilizacije obenem vselej tudi zgodovina barbarstva, tedaj je jasno, da se mora v novi in bolj humani družbi staro umakniti novemu, da je mračno preteklost treba izbrisati in na velikopotezen način pripraviti prostor za svetlo, svobodnega človeka vredno prihodnost. Zdi se, da je bilo s to mislijo podloženo ustvarjanje številnih zahodnih arhitektov in urbanistov v dvajsetem stoletju. Ko opazujemo radikalno transformacijo mest, ki prav zdaj poteka na Kitajskem, pa tudi ko pregledujemo smele načrte za izgradnjo pametnih mest prihodnosti, se zdi, da je ta imperativ po novem za vsako ceno med arhitekti še vedno živ in pri močeh.
Toda po drugi strani ne gre spregledati, da je v zadnjih desetletjih prišlo tudi do pomenljivega obrata; zdi se namreč, da številni arhitekti preteklosti niso več pripravljeni preprosto žrtvovati na oltarju napredka, temveč skušajo potrebe novega časa skrbneje, bolj organsko umestiti v prostor, ki ga je tako ali drugače že oblikovala zgodovina. Pri nas je taka arhitektka gotovo gostja tokratnih Podob znanja, Maruša Zorec, ki se je bodisi sama bodisi s sodelavci podpisala pod nekaj izjemnih prenov historičnih objektov. V tem kontekstu je treba omeniti vsaj Naskov dvorec v Mariboru, zunanji oltar bazilike na Brezjah, Plečnikovo hišo v Trnovem in Švicarijo na Rožniku, no, za prenovo grajske pristave v Ormožu pa je Maruša Zorec leta 2012 prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Sicer naša gostja že od leta 1994 deluje na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je lani kot prva ženska v zgodovini univerze postala redna profesorica za arhitekturno projektiranje.
»Arhitektura na belem listu papirja ne obstaja. Tudi če si v puščavi, imaš pa horizont,« o pomenu konkretnega prostora in njegevega konteksta razmišlja Maruša Zorec.
Oddaja je bila prvič predvajana 30.3.2018.
897 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
O arhitektukturnem credu, s katerim Maruša Zorec pristopa k prenovam; od zunanjega oltarja bazilike na Brezjah do Plečnikove hiše v Trnovem.
Če drži, kakor je menil nemški filozof Walter Benjamin, da je zgodovina civilizacije obenem vselej tudi zgodovina barbarstva, tedaj je jasno, da se mora v novi in bolj humani družbi staro umakniti novemu, da je mračno preteklost treba izbrisati in na velikopotezen način pripraviti prostor za svetlo, svobodnega človeka vredno prihodnost. Zdi se, da je bilo s to mislijo podloženo ustvarjanje številnih zahodnih arhitektov in urbanistov v dvajsetem stoletju. Ko opazujemo radikalno transformacijo mest, ki prav zdaj poteka na Kitajskem, pa tudi ko pregledujemo smele načrte za izgradnjo pametnih mest prihodnosti, se zdi, da je ta imperativ po novem za vsako ceno med arhitekti še vedno živ in pri močeh.
Toda po drugi strani ne gre spregledati, da je v zadnjih desetletjih prišlo tudi do pomenljivega obrata; zdi se namreč, da številni arhitekti preteklosti niso več pripravljeni preprosto žrtvovati na oltarju napredka, temveč skušajo potrebe novega časa skrbneje, bolj organsko umestiti v prostor, ki ga je tako ali drugače že oblikovala zgodovina. Pri nas je taka arhitektka gotovo gostja tokratnih Podob znanja, Maruša Zorec, ki se je bodisi sama bodisi s sodelavci podpisala pod nekaj izjemnih prenov historičnih objektov. V tem kontekstu je treba omeniti vsaj Naskov dvorec v Mariboru, zunanji oltar bazilike na Brezjah, Plečnikovo hišo v Trnovem in Švicarijo na Rožniku, no, za prenovo grajske pristave v Ormožu pa je Maruša Zorec leta 2012 prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Sicer naša gostja že od leta 1994 deluje na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je lani kot prva ženska v zgodovini univerze postala redna profesorica za arhitekturno projektiranje.
»Arhitektura na belem listu papirja ne obstaja. Tudi če si v puščavi, imaš pa horizont,« o pomenu konkretnega prostora in njegevega konteksta razmišlja Maruša Zorec.
Oddaja je bila prvič predvajana 30.3.2018.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat gostili arheologa Dragana Božiča. V središču njegovega delovanja je mlajša železna doba pri nas in v srednji Evropi, pozornost posveča še zakladnim najdbam, arhivskim arheološkim virom in problematiki kronologije v arheologiji. Ob arheologiji je dejaven tudi pri proučevanju drugih vidikov naše preteklosti. Z raziskovalcem Draganom Božičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost profesor Igor Planinc s fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja zlasti z mehaniko, teorijo konstrukcij in s požarnim inženirstvom. S svojo skupino je med drugim požarnovarnostno saniral predor pri Šentvidu pri Ljubljani. Razvil je računalniška programa za preučevanje trdnosti in vedenje kompozitnih konstrukcij.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost farmacevt Slavko Pečar, upokojeni redni profesor s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pečar je deloval na področju farmacevtske kemije, med drugim je proučeval zapleteno delovanje radikalov in antioksidantov v organizmu. Zaslužen je za razvoj farmacevtske kemije pri nas in tudi za razvoj Fakultete za farmacijo. S profesorjem Slavkom Pečarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost doktor Marko Nagode, profesor na Katedri za strojne elemente in razvojna vrednotenja Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Ukvarja se s proučevanjem obremenitvenih stanj materialov in načrtovanjem preizkušanj na tem področju. Na Fakulteti vodi Laboratorij za strojne elemente, skupaj s sodelavci veliko sodeluje s slovensko in zahodnoevropsko industrijo. S strojnikom Markom Nagodetom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gostja profesorica Mojca Ramšak z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Raziskovalno in tudi v knjižnih delih se je doslej lotevala zelo različnih področij, med drugim razumevanja časti, dobrega imena in dostojanstva, pisala je o raziskavah življenjskih zgodb v etnologiji ter proučevala družbeno-kulturno podobo raka dojk v Sloveniji.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili fizika doktorja Krištofa Oštirja, predstojnika Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU. Oštir se ukvarja z aplikacijo optičnih, radarskih in drugih posnetkov zemeljskega površja na številnih področjih, od geografskih informacijskih sistemov, do spremljanja in napovedovanja naravnih nesreč ter v arheologiji. V mednarodnih okvirih sodeluje pri načrtovanju malih satelitov za snemanje zemeljske površine. S fizikom Krištofom Oštirjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo naš gost profesor Lev Kreft z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se z estetiko, s filozofijo umetnosti, filozofijo kulture in s filozofijo športa. Je soustanovitelj Slovenskega društva za estetiko in predsednik Evropske zveze za filozofijo športa. Filozofa Leva Krefta je pred mikron povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost ugledni slovenski genetik Simon Horvat, profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti in višji znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu. Doktor Horvat je zbudil veliko pozornosti v domači in mednarodni strokovni javnosti pred časom, ko je objavil odkritje gena, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju nabiranja maščobnega tkiva, obenem s spoznanjem, da geni pomembno vplivajo na debelost. Horvat nadaljuje raziskave tako na tem področju kot na področju genetike holesterola, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Z genetikom Simonom Horvatom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokat gost arheolog Boris Kavur, izredni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Že med študijem je sodeloval pri izkopavanjih na najdišču Divje babe v Šebreljah pri Idriji, pozneje je med drugim raziskoval pri Potočki zijalki in sodeloval pri obsežnih izkopavanjih ob graditvi slovenskega avtocestnega križa v vzhodni Sloveniji. Z arheologom Borisom Kavurjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Jožefa Medveda z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovno tehniške fakultete. V laboratoriju za termodinamiko materialov preučujejo dinamiko metalurških procesov, izvajajo termične analize in ob tem uvajajo nove metode in raziskovalna orodja; vse to pa je izjemnega pomena za našo metalurško in kovinskopredelovalno industrijo, ki v slovenski bruto proizvod prispeva kar četrtino. Profesorja Jožefa Medveda je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost strojnik doktor Brane Širok, profesor in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer je od leta 2013 tudi dekan. Širok deluje na področju energetskega strojništva in dosega odlične rezultate tako v sodelovanju s slovensko industrijo kot s tujimi partnerji. Skupaj s sodelavci ima avtorstvo 23 patentov. Strojnika Braneta Široka je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost raziskovalec Anton Kokalj z Odseka za fizikalno kemijo Inštituta Jožef Stefan. Njegovo področje je kvantna kemija; z računskimi postopki in numeričnimi simulacijami na atomskem nivoju proučuje in predvideva kemijske reakcije. Mednarodno se je uveljavil z računalniškim programskim paketom, ki ga je že pred leti uporabljalo več kot 2000 laboratorijev po vsem svetu.. Z Antonom Kokaljem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov