Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako teorija evolucije lahko pomaga pri preučevanju besedne umetnosti?
S kakšnim namenom ljudje pišemo in beremo umetniška besedila? Zakaj nekatera dela smemo po pravici označiti za umetniška – spet drugih pa ne? Kako so teksti, ki so umetniškega značaja, sestavljeni oziroma zgrajeni? Kaj nam pravzaprav sporočajo? Kako naj jih navsezadnje vrednotimo? – Da bi mogla odgovoriti na tovrstna vprašanja, si literarna veda že dolgo pomaga z idejami, predpostavkami in koncepti, ki si jih sposoja drugod. Tako je – če se tule omejimo le na peščico najbolj razvpitih intelektualnih tradicij – v zadnjih stotih letih literaturo mislila skozi prizmo Marxovega historičnega materializma pa Freudove psihoanalize, strukturalizma Ferdinanda de Saussurja in dekonstrukcije Jacquesa Derridaja. Zdi se, skratka, kakor da je pristopov, ki literarno vedo vodijo k literaturi, toliko, kolikor je različnih filozofskih oziroma teoretskih šol. Vendar pri tem nekoliko bode v oči, da so vse te šole – ne glede na to, kako močno se med seboj razlikujejo – navsezadnje izrasle iz polja humanistične vednosti. Zato bi kaj lahko pomislili, da nas galilejevska, na eksperimentu utemeljena, naravoslovna znanost ne more ničesar naučiti o književnosti. A to slej ko prej ne drži; v zadnjem času se namreč po svetu vse bolj uveljavljata dve usmeritvi – nevroestetika in literarni darvinizem –, ki se preučevanja leposlovnih del lotevata z izhodišč, ki jih ponujata sodobna nevrološka znanost oziroma teorija evolucije. V slovenskem prostoru tak pristop k raziskovanju literature uvaja avtor še sveže monografije Evolucija in literatura asistent dr. Igor Žunkovič z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kakšne uvide v naravo besedne umetnosti nam torej ponuja literarni darvinizem, smo v pogovoru z dr. Igorjem Žunkovičem preverjali v tokratnih Podobah znanja.
898 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Kako teorija evolucije lahko pomaga pri preučevanju besedne umetnosti?
S kakšnim namenom ljudje pišemo in beremo umetniška besedila? Zakaj nekatera dela smemo po pravici označiti za umetniška – spet drugih pa ne? Kako so teksti, ki so umetniškega značaja, sestavljeni oziroma zgrajeni? Kaj nam pravzaprav sporočajo? Kako naj jih navsezadnje vrednotimo? – Da bi mogla odgovoriti na tovrstna vprašanja, si literarna veda že dolgo pomaga z idejami, predpostavkami in koncepti, ki si jih sposoja drugod. Tako je – če se tule omejimo le na peščico najbolj razvpitih intelektualnih tradicij – v zadnjih stotih letih literaturo mislila skozi prizmo Marxovega historičnega materializma pa Freudove psihoanalize, strukturalizma Ferdinanda de Saussurja in dekonstrukcije Jacquesa Derridaja. Zdi se, skratka, kakor da je pristopov, ki literarno vedo vodijo k literaturi, toliko, kolikor je različnih filozofskih oziroma teoretskih šol. Vendar pri tem nekoliko bode v oči, da so vse te šole – ne glede na to, kako močno se med seboj razlikujejo – navsezadnje izrasle iz polja humanistične vednosti. Zato bi kaj lahko pomislili, da nas galilejevska, na eksperimentu utemeljena, naravoslovna znanost ne more ničesar naučiti o književnosti. A to slej ko prej ne drži; v zadnjem času se namreč po svetu vse bolj uveljavljata dve usmeritvi – nevroestetika in literarni darvinizem –, ki se preučevanja leposlovnih del lotevata z izhodišč, ki jih ponujata sodobna nevrološka znanost oziroma teorija evolucije. V slovenskem prostoru tak pristop k raziskovanju literature uvaja avtor še sveže monografije Evolucija in literatura asistent dr. Igor Žunkovič z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kakšne uvide v naravo besedne umetnosti nam torej ponuja literarni darvinizem, smo v pogovoru z dr. Igorjem Žunkovičem preverjali v tokratnih Podobah znanja.
V oddaji Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev tokrat gostimo prof. dr. Aleša Udeta, vodjo odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan. Je tudi ustanovitelj Laboratorija za humanoidno in kognitivno robotiko, ki od leta 2012 deluje v okviru odseka. Raziskovalno se prof. dr. Aleš Ude posveča razvoju robotov za pomoč ljudem v naravnem okolju, predvsem različnim vidikom robotskega učenja, kot sta denimo učenje s posnemanjem in učenje s samostojnim raziskovanjem. Pomembno delo je opravil tudi pri razvoju robotskega vida. Je avtor več kot sto znanstvenih člankov. Sodeloval je pri organizaciji več odmevnih konferenc s področja robotike, med njimi največje svetovne konference s področja humanoidne robotike, ki je leta 2011 potekala na Bledu. S prof. dr. Alešem Udetom se je pogovarjala Nina Slaček.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Tokrat se bomo sprehodili skozi srednji vek, zlasti na naših tleh, pred mikrofon smo namreč povabili arheologa in zgodovinarja Tomaža Nabergoja iz Narodnega muzeja, kjer dela kot kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka. Posebej se je, ob drugem, poglabljal v srednjeveško plemstvo in viteštvo na Slovenskem, v doktorski disertaciji je obravnaval srednjeveško orožje in bojno opremo iz Ljubljanice. Bil je soavtor dveh odmevnih razstav, in sicer Vitez, dama in zmaj ter Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov. Tomaža Nabergoja je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš. Vabljeni k poslušanju!
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja se bomo mudili v Monoštru v slovenskem Porabju na Madžarskem, kjer smo se pogovarjali z novinarjem, pisateljem in jezikoslovcem Francekom Mukičem, enim od najbolj dejavnih pripadnikov tamkajšnje slovenske skupnosti. Francek Mukič je v sedemdesetih letih kot eden prvih Porabcev diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po vrnitvi na Madžarsko je postavil na noge slovenski radio v Monoštru; literarno je ustvarjal že od sedemdesetih let dalje in nato leta 2005 objavil prvi porabski roman Črnošolec. Veliko dela je opravil tudi na jezikoslovnem področju, zlasti z objavo Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskega slovarja.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Čez nekaj dni bo dopolnil osemdeset let Beneški Slovenec doktor Viljem Černo, profesor slovenščine in italijanščine, pesnik in predvsem eden najodličnejših kulturnih in sploh narodnih buditeljev v Beneški Sloveniji v zadnjih petdesetih letih. Ob njegovem visokem jubileju bomo v PODOBAH ZNANJA tokrat znova objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in ga prvič prevajali pred leti.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili Petra Rodiča, raziskovalca na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se z razvojem alternativne protikorozijske zaščite, zlasti aluminija in aluminijevih zlitin, ki jih danes uporabljamo na najrazličnejših področjih, od gospodinjstev do letalske in vesoljske tehnike. Skupaj s sodelavci razvija nove, do okolja prijazne zaščitne snovi, ki imajo med drugim sposobnost samoobnavljanja ali so superhidrofobne. S kemikom Petrom Rodičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost biolog Marko Kreft, redni profesor za fiziologijo živali na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Posebej privlačne so njegove raziskave o delovanju celic in presnovi v možganih, raziskuje pa tudi procese v živalskih in rastlinskih celicah. Njegove objave so mednarodno odmevne, objavil je več kot sto znanstvenih člankov, zadnjih deset let pa so ga citirali več kot 1200-krat. Z raziskovalcem Markom Kreftom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov