Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Statistiki se danes prepogosto zaupa preveč, razume pa se jo premalo.
S statistiko se danes srečujemo na vsakem koraku. Naj gre za gibanje cen, utrip na političnem parketu ali javno mnenje, praktično ni dneva, ko se s statističnimi podatki v takšni ali drugačni obliki ne bi srečali. Grafi in stolpci nam v pomembni meri danes tako pomagajo razbirati najrazličnejše trende in se orientirati v družbi, obenem pa utegnejo biti tudi zavajajoči. Brez poznavanja temeljnih zakonitosti statistike se namreč v interpretacije predstavljanih podatkov kar hitro prikradejo napake in kar naj bi bilo povedna informacija, se zlahka spremeni v svoje nasprotje.
Tudi v znanosti je raba statistike vse intenzivnejša in v številnih primerih že povsem neizogibna. Brez nje skorajda ne bi mogli uspešno krmariti v ogromnih množicah podatkov, na katerih temeljijo sodobne raziskave na vse številčnejših področjih. To nedvomno velja tudi za biološke znanosti, katerim se intenzivno posveča matematik in biostatistik prof. dr. Andrej Blejec, letošnji prejemnik velike nagrade Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.
Kako se statistiko torej uporabljamo in razumemo tako v vsakdanjem življenju kot v znanostih je torej osrednja tema tokratnih Podob znanja.
896 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Statistiki se danes prepogosto zaupa preveč, razume pa se jo premalo.
S statistiko se danes srečujemo na vsakem koraku. Naj gre za gibanje cen, utrip na političnem parketu ali javno mnenje, praktično ni dneva, ko se s statističnimi podatki v takšni ali drugačni obliki ne bi srečali. Grafi in stolpci nam v pomembni meri danes tako pomagajo razbirati najrazličnejše trende in se orientirati v družbi, obenem pa utegnejo biti tudi zavajajoči. Brez poznavanja temeljnih zakonitosti statistike se namreč v interpretacije predstavljanih podatkov kar hitro prikradejo napake in kar naj bi bilo povedna informacija, se zlahka spremeni v svoje nasprotje.
Tudi v znanosti je raba statistike vse intenzivnejša in v številnih primerih že povsem neizogibna. Brez nje skorajda ne bi mogli uspešno krmariti v ogromnih množicah podatkov, na katerih temeljijo sodobne raziskave na vse številčnejših področjih. To nedvomno velja tudi za biološke znanosti, katerim se intenzivno posveča matematik in biostatistik prof. dr. Andrej Blejec, letošnji prejemnik velike nagrade Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.
Kako se statistiko torej uporabljamo in razumemo tako v vsakdanjem življenju kot v znanostih je torej osrednja tema tokratnih Podob znanja.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Janez Tušek, redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Njegovo področje dela in raziskav so varilstvo in sorodne tehnike spajanja materialov. V zadnjem obdobju raziskovalno deluje predvsem na področju laserskega varjenja, med drugim v mehatroniki in farmacevtski industriji. Veliko sodeluje z industrijo, zato lahko danes uporabo tehnologij, ki jih razvija skupaj s sodelavci, vidimo v več sto podjetjih doma in v tujini. Z doktorjem Janezom Tuškom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost biolog Franc Janžekovič, profesor in vodja katedre za zoologijo na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Raziskovalno se ukvarja zlasti z malimi sesalci, ptiči in mrežekrilci. Je dolgoleten opazen član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije; skupaj z arheologi je proučeval vlogo ptic v ekonomiji in ekologiji koliščarske kulture na Ljubljanskem barju. Z biologom Francem Janžekovičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Tokratni gost v PODOBAH ZNANJA bo profesor Andrej Demšar, vodja Oddelka za tekstilstvo, oblikovanje in grafiko na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Raziskuje kemična vlakna in se ukvarja z aplikativnimi preizkušnjami tekstilij ter preučuje možnosti izdelave tekstilij iz obnovljivih surovinskih virov. Posebno področje njegovih raziskav so zgodovinske in arheološke tekstilije. S profesorjem Andrejem Demšarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Franci Gabrovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni in predavatelj krasoslovja na novogoriški univerzi. Njegovo osrednje torišče so računalniški, numerični in matematični modeli za preučevanje in razumevanje kraških pojavov; preučuje prenos snovi in toplote , hidravliko kraških prevodnikov in jamsko mikroklimo ter raziskuje alpski kras. Sodeloval je pri več mednarodnih raziskavah slovenskih speleologov. S krasoslovcem Francijem Gabrovškom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost ugledni slovenski muzikolog doktor Primož Kuret, zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Kuret, ki je to poletje obhajal osemdeset let, je med večdesetletnim delovanjem tako na Akademiji za glasbo kot sicer v našem kulturnem prostoru pustil zaznavne sledi; bil je vodja in udeleženec številnih muzikoloških simpozijev doma in v tujini. V Evropo je prenašal glas o slovenski glasbi in muzikološki stroki, kolegi in ocenjevalci so ga označili za evropskega muzikologa. Muzikologa Primoža Kureta je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost doktor Janez Ščančar, vodja skupine za anorgansko analizno kemijo na Odseku za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan. Preučuje elemente v sledovih v okolju in živih organizmih z uporabo metod kemijske speciacije ter razvija natančne metode in orodja za raziskave na tem področju. Te raziskave so bistvenega pomena za številna okoljska vprašanja, za medicinsko znanost, prehrano in drugo. Ščančar je izredni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Inštituta Jožef Stefan kot nosilec predmeta osnove ekologije in ekotoksikologije. Z raziskovalcem Janezom Ščančarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V teh dneh obhaja življenjski jubilej – 75 let zaslužna profesorica ljubljanske univerze Albina Nećak Lük, sociololingvistka in utemeljiteljica univerzitetnega študija uporabnega jezikoslovja pri nas. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njo posneli in prvič predvajali pred nekaj leti.
To jesen bo obhajal visok življenjski jubilej - 85 let profesor Mirko Ramovš, utemeljitelj slovenske etnokoreologije in mednarodno priznani raziskovalec ljudskih plesov. Ob tej priložnosti bomo v tokratnih PODOBAH ZNANJA objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pred dnevi je obhajal življenjski jubilej zaslužni profesor Univerze v Mariboru, doktor kemijskih znanosti in ekonomist Peter Glavič. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Albina Pintarja, predstojnika Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Ukvarja se z naprednimi sistemi čiščenja odpadnih voda in s postopki za pridobivanje energije iz odpadkov. Doktor Pintar s sodelavci je na nekaterih področjih med vodilnimi v svetu in orje raziskovalno ledino. Za svoje delo je med drugim dobil Zoisovo priznanje ter več mednarodnih in domačih nagrad za inovacije. Z raziskovalcem Albinom Pintarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov