Raziskovalka vsakdanjega življenja Alenka Švab vidi rešitev v izobraževanju

Najnovejša raziskava o nasilju nad geji in lezbijkami je pokazala, da se nasilje nad istospolno usmerjenimi v Sloveniji  ne zmanjšuje. Ko pa govorimo o psihičnem nasilju, pa ga je še več, kot ga je bilo na začetku novega tisočletja. Rečemo lahko, da je izkušnja nasilja del vsakdanjega življenja istospolno usmerjenih ljudi v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z doktorico Alenko Švab, redno profesorico na Oddelku za sociologijo in raziskovalko v Centru za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let raziskujete spolnost, intimne življenjske stile in vsakdanje življenje. Raziskavo o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji so opravili dvakrat. Prvo v letih 2003 in 2004, drugo pa v letih 2014 in 2015. Kot pravi, so nasilje, razkritje in intimna partnerstva tri glavne teme, ki so jih raziskovali. V minulih letih je bilo o pravicah istospolno usmerjenih veliko govora, ta prepoznavnost pa je dvorezen meč, saj v raziskavah niso opazili večjih sprememb na bolje, so pa spremembe na slabše.

»Če pogledamo zasebni in javni prostor, še vedno prevladuje nasilje v javnem prostoru. Presenetilo pa nas je, da se je povečalo nasilje v šolskem prostoru. V prvi raziskavi ga je bilo deležnih manj kot četrtina, v drugi raziskavi že skoraj polovica. Nasilje v šolah se je podvojilo.«

Kot pravi, so za zmanjšanje nasilja ključna primerna sporočila medijev, ničelna toleranca do sovražnega govora in izobraževanje. Sprejemanje raznolikosti in spoštovanje drugih bi morala biti podlaga, ki bi jo otroci dobili v šoli. To je po njenem na dolgi rok tudi najboljša politika za zmanjšanje nasilja v družbi.