Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Folkloristka dr. Barbara Ivančič Kutin o izzivih zbiranja in interpretiranja ljudskega slovstvenega gradiva v širokem loku od zgornjega Posočja do Južne Amerike
V tokratnih Podobah znanja pred mikrofonom gostimo dr. Barbaro Ivančič Kutin, raziskovalko na Inštitutu za slovensko narodopisje. Naša gostja se v svojem znanstveno-raziskovalnem delu posveča predvsem širokemu polju slovstvene folkloristike. Njena zanimanja tako segajo od metodoloških vprašanj, povezanih predvsem z okoliščinami in izvedbo pripovedovanja – tej problematiki je pred osmimi leti posvetila tudi znanstveno monografijo Živa pripoved v zapisu –, do neposrednega zbiranja ljudskega pripovednega gradiva na terenu. V tem smislu velja omeniti njeno lanskoletno knjigo Krivopete, v kateri je predstavila arhaične zgodbe iz Benečije in zgornjega Posočja, ki govorijo o tako imenovanih divjih ženah z nazaj zasukanimi stopali. Poleg tega se dr. Barbara Ivančič Kutin v zadnjem času vse bolj posveča tudi raziskovanju slovstvene folklore med Slovenci po svetu, od šolskega leta 2017/18 pa kot zunanja sodelavka predava predmet Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete.
903 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Folkloristka dr. Barbara Ivančič Kutin o izzivih zbiranja in interpretiranja ljudskega slovstvenega gradiva v širokem loku od zgornjega Posočja do Južne Amerike
V tokratnih Podobah znanja pred mikrofonom gostimo dr. Barbaro Ivančič Kutin, raziskovalko na Inštitutu za slovensko narodopisje. Naša gostja se v svojem znanstveno-raziskovalnem delu posveča predvsem širokemu polju slovstvene folkloristike. Njena zanimanja tako segajo od metodoloških vprašanj, povezanih predvsem z okoliščinami in izvedbo pripovedovanja – tej problematiki je pred osmimi leti posvetila tudi znanstveno monografijo Živa pripoved v zapisu –, do neposrednega zbiranja ljudskega pripovednega gradiva na terenu. V tem smislu velja omeniti njeno lanskoletno knjigo Krivopete, v kateri je predstavila arhaične zgodbe iz Benečije in zgornjega Posočja, ki govorijo o tako imenovanih divjih ženah z nazaj zasukanimi stopali. Poleg tega se dr. Barbara Ivančič Kutin v zadnjem času vse bolj posveča tudi raziskovanju slovstvene folklore med Slovenci po svetu, od šolskega leta 2017/18 pa kot zunanja sodelavka predava predmet Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete.
To pomlad bo obhajal sedemdesetletnico slovenski akademik profesor Uroš Skalerič, mednarodno priznani raziskovalec na področju stomatologije, zato bomo v PODOBAH ZNANJA objavili intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Skalerič je preučeval zobno sklenino, zlasti vzroke in epidemiologijo parodontalne bolezni, pri ljubljanski stomatološki kliniki pa je ustanovil Center za stomatološke raziskave. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
To pomlad obhaja častitljivih 85 let ugledni slovenski biolog Kazimir Tarman, zato v tokratnih PODOBAH ZNANJA znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Tarman je bil dolgoletni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Utemeljil je raziskovalno delo na področju ekologije živali pri nas in ustanovil laboratorij za biologijo tal. Pripravlja Štefan Kutoš.
V teh dneh obhaja 75-letnico ugledni slovenski raziskovalec, kemik doktor Božo Plesničar. V tokratnih Podobah znanja zato znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Plesničar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pozornost mednarodne strokovne javnosti je zbudil s tem, ko je kot prvi na svetu sintetiziral divodikov trioksid. Pripravlja Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja življenjski jubilej, 75-letnico priznana slovenistka profesorica Ada Vidovič Muha, zato v Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga z njo posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Profesorica Vidovič Muha se je raziskovalno ukvarjala z mnogimi jezikovnimi področji od teorije knjižnega jezika do zgodovine našega jezikoslovja. Delovala je Inštitutu Frana Ramovša, nato pa na ljubljanski Filozofski fakulteti. V zavest širše javnosti se je zapisala kot zagovornica kar najširše skrbi za našo materinščino. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naša gostja raziskovalka Majda Žigon, dolgoletna predstojnica laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu Slovenije in profesorica na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. V večdesetletnem raziskovalnem delu se je ukvarjala z ugotavljanjem značilnosti polimerov in z iskanjem novih možnosti na tem področju; med drugim danes raziskujejo biorazgradljive polimere, polimere iz obnovljivih virov, polimerne nanokompozite in uporabo polimerov v medicini. S kemičarko Majdo Žigon se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo profesorja Mihaela Brenčiča, predstojnika Oddelka za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani. Deluje na področju hidrogeologije, kot dolgoletni sodelavec Geološkega zavoda Slovenije se je veliko ukvarjal z zaščito podzemne vode pred negativnimi okoljskimi vplivi; kot strokovnjak je sodeloval pri graditvi slovenskega avtocestnega križa in pri vrsti drugih infrastrukturnih objektov. Preučuje tudi razmerje med podzemno vodo in nekaterimi vidiki podnebnih sprememb. Z geologom doktorjem Mihaelom Brenčičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost upokojeni mariborski pomožni škof, vsestranski duhovni ustvarjalec doktor Jožef Smej. Smej, ki šteje dvaindevetdeset let in pčrav v teh dneh obhaja sedemdeseto obletnico posvetitve v duhovnika, je ustvaril občudovanja vreden opus kot pesnik, pisatelj, prevajalec, zgodovinar in cerkveni zgodovinar. Njegova razgledanost ter znanje madžarščine, grščine in latinščine ter vrste modernih jezikov sta mu omogočili, da se je vse življenje posvečal raziskovanju zgodovine Prekmurja in tistih mož, ki so stoletja dolgo ohranjali vero in slovenstvo v pokrajini med Rabo in Muro. Napisal je vrsto izvirnih znanstvenih in leposlovnih del, sodeloval je pri prevajanju Svetega pisma ter Zakonika cerkvenega prava. Z upokojenim škofom Jožefom Smejem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo profesorja Slobodana Žumra z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, kjer vodi skupino za fiziko mehke in delno urejene snovi. Raziskovalno dela tudi na Inštitutu Jožef Štefan. Preučuje zlasti tekoče kristale, koloidne disperzije, mehke kompozite, fotonske kristale in polimerne disperzije tekočih kristalov. Vsa ta področja so potencialno pomembna za aplikativno rabo na različnih področjih, od elektrotehnike do bioloških sistemov. Doktor Žumer je med drugim soavtor treh mednarodnih patentov. Za svoje delo je med drugim dobil Kidričevo nagrado. Fizika Slobodana Žumra je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V tokratnih PODOBAH ZNANJA bo naš gost magister Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra in predsednik koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije. Že vrsto let se ukvarja s širšo domoljubno tematiko in je pobudnik obuditve spomina več pomembnih Slovencev, med njimi izumitelja Puha ter akademikov Trstenjaka in Slodnjaka. Je tudi pobudnik in častni predsednik fundacije doktorja Antona Trstenjaka. Milana Lovrenčiča je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov