Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Iskanje materialov brez defektov je Sizifovo delo,« razlaga izr. prof. dr. Andreja Benčan Golob z Instituta "Jožef Stefan". Mnogo učinkoviteje je defekte izkoristiti.
Piezoelektrična keramika se uporablja na številnih področjih, od ultrazvočne diagnostike do avtomobilske industrije. Toda materiali, ki so danes v rabi, vsebujejo svinec, ki pa je zdravju in okolju škodljiv. Znanstveniki zato iščejo možne alternative. Marsikaj denimo obeta bizmutov ferit, ki pa ima svoje posebnosti, ki so dolga leta omejevale njegov uporabni potencial. Zaradi svoje nenavadne strukture namreč prevaja elektriko. Kaj je vzrok temu pojavu, kako nastane ter kako je mogoče na lastnosti materiala aktivno vplivati, so razkrile raziskave izr. prof. dr. Andreje Benčan Golob in njenih sodelavcev z odseka za elektronsko keramiko na Institutu "Jožef Stefan". Z njeno pomočjo smo se v tokratnih Podobah znanja preverili, kaj se dogaja na atomskem nivoju v teh nenavadnih materialih.
»V naravi boste težko našli material, ki je brez defektov. Tudi sintetizirati ga je težko. Zato smo opustili iskanje materiala brez defektov in začeli razmišljati, kako bi defektom v materialu onemogočili, da bi se nakopičili ob domenskih stenah in tam prevajali elektriko. Ugotovili smo, da se lahko z difuzijo defektov igramo s pomočjo različno hitrega ohlajanja materiala,« razlaga najnovejše pristope izr. prof. dr. Andreja Benčan Golob.
908 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
»Iskanje materialov brez defektov je Sizifovo delo,« razlaga izr. prof. dr. Andreja Benčan Golob z Instituta "Jožef Stefan". Mnogo učinkoviteje je defekte izkoristiti.
Piezoelektrična keramika se uporablja na številnih področjih, od ultrazvočne diagnostike do avtomobilske industrije. Toda materiali, ki so danes v rabi, vsebujejo svinec, ki pa je zdravju in okolju škodljiv. Znanstveniki zato iščejo možne alternative. Marsikaj denimo obeta bizmutov ferit, ki pa ima svoje posebnosti, ki so dolga leta omejevale njegov uporabni potencial. Zaradi svoje nenavadne strukture namreč prevaja elektriko. Kaj je vzrok temu pojavu, kako nastane ter kako je mogoče na lastnosti materiala aktivno vplivati, so razkrile raziskave izr. prof. dr. Andreje Benčan Golob in njenih sodelavcev z odseka za elektronsko keramiko na Institutu "Jožef Stefan". Z njeno pomočjo smo se v tokratnih Podobah znanja preverili, kaj se dogaja na atomskem nivoju v teh nenavadnih materialih.
»V naravi boste težko našli material, ki je brez defektov. Tudi sintetizirati ga je težko. Zato smo opustili iskanje materiala brez defektov in začeli razmišljati, kako bi defektom v materialu onemogočili, da bi se nakopičili ob domenskih stenah in tam prevajali elektriko. Ugotovili smo, da se lahko z difuzijo defektov igramo s pomočjo različno hitrega ohlajanja materiala,« razlaga najnovejše pristope izr. prof. dr. Andreja Benčan Golob.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost kemik doktor Stojan Stavber,vodja laboratorija za organsko in bioorgansko kemijo na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se s tako imenovano zeleno kemijo. Tam študirajo do okolja prijazne moderatorje in reagente. Preučujejo selektivno uvajanje halogenih elementov, zlasti fluora v organske molekule. Njihovi izsledki so pomembni za številne industrijske veje v prizadevanjih za trajnostni razvoj. S kemikom Stojanom Stavberjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost zgodovinar doktor Jurij Perovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Preučuje slovensko politično zgodovino v burnem obdobju od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Je avtor šestih znanstvenih monografij, objavil je več kot šestdeset znanstvenih člankov in samostojnih sestavkov v monografskih publikacijah. Zgodovinarja Jurija Perovška je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo prestavili strojnika doktorja Janeza Kopača, profesorja za področje obdelovalne tehnike na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Kopač je predstojnik katedre za menedžment obdelovalnih tehnologij in laboratorija za odrezavanje ter vodja programske skupine za trajnostni razvoj. Ukvarja se z različnimi področji proizvodnega strojništva: med drugim s sodobnimi rezalnimi materiali in orodji, z visokohitrostno obdelavo in ekonomičnostjo proizvodnje in z uvajanjem senzorike v proizvodne procese. Strojnika Janeza Kopača je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
To pomlad bo obhajal sedemdesetletnico slovenski akademik profesor Uroš Skalerič, mednarodno priznani raziskovalec na področju stomatologije, zato bomo v PODOBAH ZNANJA objavili intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Skalerič je preučeval zobno sklenino, zlasti vzroke in epidemiologijo parodontalne bolezni, pri ljubljanski stomatološki kliniki pa je ustanovil Center za stomatološke raziskave. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
To pomlad obhaja častitljivih 85 let ugledni slovenski biolog Kazimir Tarman, zato v tokratnih PODOBAH ZNANJA znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Tarman je bil dolgoletni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Utemeljil je raziskovalno delo na področju ekologije živali pri nas in ustanovil laboratorij za biologijo tal. Pripravlja Štefan Kutoš.
V teh dneh obhaja 75-letnico ugledni slovenski raziskovalec, kemik doktor Božo Plesničar. V tokratnih Podobah znanja zato znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Plesničar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pozornost mednarodne strokovne javnosti je zbudil s tem, ko je kot prvi na svetu sintetiziral divodikov trioksid. Pripravlja Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja življenjski jubilej, 75-letnico priznana slovenistka profesorica Ada Vidovič Muha, zato v Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga z njo posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Profesorica Vidovič Muha se je raziskovalno ukvarjala z mnogimi jezikovnimi področji od teorije knjižnega jezika do zgodovine našega jezikoslovja. Delovala je Inštitutu Frana Ramovša, nato pa na ljubljanski Filozofski fakulteti. V zavest širše javnosti se je zapisala kot zagovornica kar najširše skrbi za našo materinščino. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naša gostja raziskovalka Majda Žigon, dolgoletna predstojnica laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu Slovenije in profesorica na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. V večdesetletnem raziskovalnem delu se je ukvarjala z ugotavljanjem značilnosti polimerov in z iskanjem novih možnosti na tem področju; med drugim danes raziskujejo biorazgradljive polimere, polimere iz obnovljivih virov, polimerne nanokompozite in uporabo polimerov v medicini. S kemičarko Majdo Žigon se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo profesorja Mihaela Brenčiča, predstojnika Oddelka za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani. Deluje na področju hidrogeologije, kot dolgoletni sodelavec Geološkega zavoda Slovenije se je veliko ukvarjal z zaščito podzemne vode pred negativnimi okoljskimi vplivi; kot strokovnjak je sodeloval pri graditvi slovenskega avtocestnega križa in pri vrsti drugih infrastrukturnih objektov. Preučuje tudi razmerje med podzemno vodo in nekaterimi vidiki podnebnih sprememb. Z geologom doktorjem Mihaelom Brenčičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost upokojeni mariborski pomožni škof, vsestranski duhovni ustvarjalec doktor Jožef Smej. Smej, ki šteje dvaindevetdeset let in pčrav v teh dneh obhaja sedemdeseto obletnico posvetitve v duhovnika, je ustvaril občudovanja vreden opus kot pesnik, pisatelj, prevajalec, zgodovinar in cerkveni zgodovinar. Njegova razgledanost ter znanje madžarščine, grščine in latinščine ter vrste modernih jezikov sta mu omogočili, da se je vse življenje posvečal raziskovanju zgodovine Prekmurja in tistih mož, ki so stoletja dolgo ohranjali vero in slovenstvo v pokrajini med Rabo in Muro. Napisal je vrsto izvirnih znanstvenih in leposlovnih del, sodeloval je pri prevajanju Svetega pisma ter Zakonika cerkvenega prava. Z upokojenim škofom Jožefom Smejem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov