Sociologinja prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat o družbeni pogodbi v 21. stoletju

Aktualna pandemija bo brez dvoma pustila zelo globoke posledice v družbi in pomembno vplivala na daljnosežne transformacije, ki so se v sodobnih družbah pospešeno odvijale že prej. Covid-19 se nam je zgodil v trenutku, ko so se zaradi spremenjenega načina širjenja informacij prek družbenih omrežij začele zelo jasno kazati razpoke na temeljih, na katerih slonijo demokratične zahodne družbe. Vpliv tako imenovane mnenjske kulture se danes že močno čuti. Tako imajo denimo lahko danes viralne objave mnogo večji družbeni učinek kot poglobljene znanstvene raziskave. Meja med ad hoc mnenjem, zavajanjem ali lažjo na eni strani in preverjenimi dejstvi in tehtno argumentacijo ni več jasno prepoznavna, predvsem pa danes v prvi vrsti šteje hipni učinek, ki seveda ni na strani slednjih.

Kaj za družbo pomeni takšen protirazsvetljenski obrat in od kod izvira?

"Splet je zagotovo zarezal v družbeno situacijo na res specifičen način. Bi se pa omejila od razmišljanja, ki je danes kar precej razširjeno tudi v družboslovnem prostoru, da so družbena omrežja vodilni krivec za upor ali odpor do znanosti, do resnice," poudarja sociologinja dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja programske skupine Družbena pogodba v 21. stoletju.

Od razsvetljenskega ideala ...

"Razsvetljenski človek, ki nam je bil do nedavnega ideal, je človek dvoma. Že Descartesov dvom napoveduje, da bo za intelektualno zorenje, za notranje zorenje potrebno veliko dela, veliko samorefleksije, veliko študija podatkov in velikokrat bo treba naše hipoteze ovreči. Vse to z nekim skupnim ciljem napredovanja družbe, napredovanja človeka k emancipaciji, osvoboditvi in krepitvi njegovega osebnega potenciala, kapitala vrednosti. Gre za ideal, ki temelji na dolgi dobi, da se dokopljemo do delnih resnic."

Do instantnih resnic ...

"Splet, po drugi strani, deluje po principu delnih resnic, kar je bistveno bolj pisano na kožo sodobnemu človeku, katerega psihološki in socialni profil se oblikuje skozi vse 20. stoletje. Naj opozorim, da so že kritiki kapitalizma v zgodnjem 20. stoletju, denimo Antonio Gramsci, napovedali, da bomo prave konsekvence pretvarjanja delavca v potrošnika oz. človeka v potrošnika začutili šele mnogo kasneje in lahko rečemo, da so se te konsekvence danes realizirale. Instantne resnice so neke vrste idealen odziv oz. idealen izraz zahteve po instantnem ugodju, na katerega se navajamo v zadnjem stoletju. Kot kažejo raziskave, je množična nagnjenost k teorijam zarote in širjenju lažnih oz. nepreverjanju lažnih novic povezana z neko potrebo po uveljavljenju lastne vrednosti, lastnega pomena in lastne identitete. Kot pravijo raziskovalci, je deljenje mnenj in všečkanje na spletu, ki jih zagotovo poganjajo tudi algoritemske formule, v resnici izrekanje pripadnosti neki identitetni skupini. Kar pomeni, da zares krčimo prostor dvoma, razmišljanja, preverjanja podatkov, ker v resnici branimo in zagovarjamo svojo identitetno veljavo in vrednost."