Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Kozma Ahačič je z leti postal eden od pripovedovalcev zgodbe slovenskega jezika. Prepričan je, da se bo vloga manjših jezikov okrepila.
"Slovenci smo deveti narod na svetu s svojo slovnico knjižnega jezika, kar je pomemben dosežek," premišljuje dr. Kozma Ahačič. V zadnjih letih je postal sinonim za tistega jezikoslovca, ki mu ni težko hkrati govoriti o jeziku 16. stoletja, vlogi angleščine na slovenskih univerzah, objavljati na Twitterju in opozarjati na sodobna spletna jezikovna orodja.
Kot predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU se raziskovalno posveča predvsem zgodovini jezikoslovja in jezikovne rabe. Je tudi urednik jezikovnega portala Fran in sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.
"Če opazujemo 16., 17. in 18. stoletje, spoznamo, da slovenščina nikdar ni bila omejena na rabo med najnižjimi sloji, kar so teze, ki jih lahko zasledimo celo v strokovni literaturi. Zlasti v 16. in 17. stoletju so slovenščino uporabljali prostodušno, brez zavor. V resnici so jo uporabljali popolnoma enakopravno z nemščino in drugimi jeziki, tako plemiči, meščani kot kmečko prebivalstvo. Šele proti sredini 18. stoletja je postal izrazito močan pritisk na meščane in plemiče, da slovenščine ne bi uporabljali. To je bila pač politična želja po jezikovni poenotenosti avstrijskih dežel ... V 16. stoletju je bila slovenščina izrazito jezik intelektualcev, jezikoslovni opisi našega jezika so bili namenjeni mislecem znotraj Slovenije in razumnikom po Evropi, ki so jih zanimali evropski jeziki. Bili smo na ravni največjih evropskih jezikov."
Zelo odmevna je tudi spletna stran z opisi vseh slovenskih slovnic in pravopisov na portalu Fran. Za osnovne šole je napisal Kratkoslovnico in za srednje šole Slovnico na kvadrat, ki sta mu prinesli priznanje jabolko navdiha. Tokrat ga sprašujemo, kakšne so njegove podobe znanja o slovenskem jeziku.
Podpiram akcijo @UNHumanRights #RecoverBetter. Naj svet ob okrevanju po pandemiji postane boljši in pravičnejši. Začnimo vsak pri sebi! Hvala, predsednik, @BorutPahor za povabilo, k sodelovanju vabim @Pizama, @cvetovljan in @gpobezin. pic.twitter.com/J9du1QQ6c9
— Kozma Ahačič (@KozmaAhacic) December 9, 2020
"Angleščino kot svetovni jezik pravzaprav uporabljamo samo nekaj desetletij in to se lahko zelo hitro spremeni," še opozarja dr. Ahačič.
908 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Dr. Kozma Ahačič je z leti postal eden od pripovedovalcev zgodbe slovenskega jezika. Prepričan je, da se bo vloga manjših jezikov okrepila.
"Slovenci smo deveti narod na svetu s svojo slovnico knjižnega jezika, kar je pomemben dosežek," premišljuje dr. Kozma Ahačič. V zadnjih letih je postal sinonim za tistega jezikoslovca, ki mu ni težko hkrati govoriti o jeziku 16. stoletja, vlogi angleščine na slovenskih univerzah, objavljati na Twitterju in opozarjati na sodobna spletna jezikovna orodja.
Kot predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU se raziskovalno posveča predvsem zgodovini jezikoslovja in jezikovne rabe. Je tudi urednik jezikovnega portala Fran in sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.
"Če opazujemo 16., 17. in 18. stoletje, spoznamo, da slovenščina nikdar ni bila omejena na rabo med najnižjimi sloji, kar so teze, ki jih lahko zasledimo celo v strokovni literaturi. Zlasti v 16. in 17. stoletju so slovenščino uporabljali prostodušno, brez zavor. V resnici so jo uporabljali popolnoma enakopravno z nemščino in drugimi jeziki, tako plemiči, meščani kot kmečko prebivalstvo. Šele proti sredini 18. stoletja je postal izrazito močan pritisk na meščane in plemiče, da slovenščine ne bi uporabljali. To je bila pač politična želja po jezikovni poenotenosti avstrijskih dežel ... V 16. stoletju je bila slovenščina izrazito jezik intelektualcev, jezikoslovni opisi našega jezika so bili namenjeni mislecem znotraj Slovenije in razumnikom po Evropi, ki so jih zanimali evropski jeziki. Bili smo na ravni največjih evropskih jezikov."
Zelo odmevna je tudi spletna stran z opisi vseh slovenskih slovnic in pravopisov na portalu Fran. Za osnovne šole je napisal Kratkoslovnico in za srednje šole Slovnico na kvadrat, ki sta mu prinesli priznanje jabolko navdiha. Tokrat ga sprašujemo, kakšne so njegove podobe znanja o slovenskem jeziku.
Podpiram akcijo @UNHumanRights #RecoverBetter. Naj svet ob okrevanju po pandemiji postane boljši in pravičnejši. Začnimo vsak pri sebi! Hvala, predsednik, @BorutPahor za povabilo, k sodelovanju vabim @Pizama, @cvetovljan in @gpobezin. pic.twitter.com/J9du1QQ6c9
— Kozma Ahačič (@KozmaAhacic) December 9, 2020
"Angleščino kot svetovni jezik pravzaprav uporabljamo samo nekaj desetletij in to se lahko zelo hitro spremeni," še opozarja dr. Ahačič.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo naš gost profesor Lev Kreft z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se z estetiko, s filozofijo umetnosti, filozofijo kulture in s filozofijo športa. Je soustanovitelj Slovenskega društva za estetiko in predsednik Evropske zveze za filozofijo športa. Filozofa Leva Krefta je pred mikron povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost ugledni slovenski genetik Simon Horvat, profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti in višji znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu. Doktor Horvat je zbudil veliko pozornosti v domači in mednarodni strokovni javnosti pred časom, ko je objavil odkritje gena, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju nabiranja maščobnega tkiva, obenem s spoznanjem, da geni pomembno vplivajo na debelost. Horvat nadaljuje raziskave tako na tem področju kot na področju genetike holesterola, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Z genetikom Simonom Horvatom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokat gost arheolog Boris Kavur, izredni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Že med študijem je sodeloval pri izkopavanjih na najdišču Divje babe v Šebreljah pri Idriji, pozneje je med drugim raziskoval pri Potočki zijalki in sodeloval pri obsežnih izkopavanjih ob graditvi slovenskega avtocestnega križa v vzhodni Sloveniji. Z arheologom Borisom Kavurjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Jožefa Medveda z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovno tehniške fakultete. V laboratoriju za termodinamiko materialov preučujejo dinamiko metalurških procesov, izvajajo termične analize in ob tem uvajajo nove metode in raziskovalna orodja; vse to pa je izjemnega pomena za našo metalurško in kovinskopredelovalno industrijo, ki v slovenski bruto proizvod prispeva kar četrtino. Profesorja Jožefa Medveda je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost strojnik doktor Brane Širok, profesor in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer je od leta 2013 tudi dekan. Širok deluje na področju energetskega strojništva in dosega odlične rezultate tako v sodelovanju s slovensko industrijo kot s tujimi partnerji. Skupaj s sodelavci ima avtorstvo 23 patentov. Strojnika Braneta Široka je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost raziskovalec Anton Kokalj z Odseka za fizikalno kemijo Inštituta Jožef Stefan. Njegovo področje je kvantna kemija; z računskimi postopki in numeričnimi simulacijami na atomskem nivoju proučuje in predvideva kemijske reakcije. Mednarodno se je uveljavil z računalniškim programskim paketom, ki ga je že pred leti uporabljalo več kot 2000 laboratorijev po vsem svetu.. Z Antonom Kokaljem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Janez Tušek, redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Njegovo področje dela in raziskav so varilstvo in sorodne tehnike spajanja materialov. V zadnjem obdobju raziskovalno deluje predvsem na področju laserskega varjenja, med drugim v mehatroniki in farmacevtski industriji. Veliko sodeluje z industrijo, zato lahko danes uporabo tehnologij, ki jih razvija skupaj s sodelavci, vidimo v več sto podjetjih doma in v tujini. Z doktorjem Janezom Tuškom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost biolog Franc Janžekovič, profesor in vodja katedre za zoologijo na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Raziskovalno se ukvarja zlasti z malimi sesalci, ptiči in mrežekrilci. Je dolgoleten opazen član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije; skupaj z arheologi je proučeval vlogo ptic v ekonomiji in ekologiji koliščarske kulture na Ljubljanskem barju. Z biologom Francem Janžekovičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Tokratni gost v PODOBAH ZNANJA bo profesor Andrej Demšar, vodja Oddelka za tekstilstvo, oblikovanje in grafiko na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Raziskuje kemična vlakna in se ukvarja z aplikativnimi preizkušnjami tekstilij ter preučuje možnosti izdelave tekstilij iz obnovljivih surovinskih virov. Posebno področje njegovih raziskav so zgodovinske in arheološke tekstilije. S profesorjem Andrejem Demšarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Franci Gabrovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni in predavatelj krasoslovja na novogoriški univerzi. Njegovo osrednje torišče so računalniški, numerični in matematični modeli za preučevanje in razumevanje kraških pojavov; preučuje prenos snovi in toplote , hidravliko kraških prevodnikov in jamsko mikroklimo ter raziskuje alpski kras. Sodeloval je pri več mednarodnih raziskavah slovenskih speleologov. S krasoslovcem Francijem Gabrovškom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost ugledni slovenski muzikolog doktor Primož Kuret, zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Kuret, ki je to poletje obhajal osemdeset let, je med večdesetletnim delovanjem tako na Akademiji za glasbo kot sicer v našem kulturnem prostoru pustil zaznavne sledi; bil je vodja in udeleženec številnih muzikoloških simpozijev doma in v tujini. V Evropo je prenašal glas o slovenski glasbi in muzikološki stroki, kolegi in ocenjevalci so ga označili za evropskega muzikologa. Muzikologa Primoža Kureta je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov