Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z lidarskimi sistemi, razvitimi v Sloveniji, lahko raziskujemo tako kozmične delce kot tudi burjo, pravi prejemnik Zoisove nagrade prof. dr. Samo Stanič.
Razumevanje nenavadnih pojavov v vesolju je lahko tesno povezano z razumevanjem pojavov tu na Zemlji. Vprašanja, ki jih znanosti denimo zastavljajo eksotični kozmični delci visokih energij, ki potujejo skozi vesolje in se občasno zaletijo tudi v Zemljino atmosfero, zahtevajo, da atmosfero zelo podrobno poznamo. Potem jo namreč lahko uporabimo kot orjaški detektor.
"Naš detektor [Observatorija Pierre Auger] je dejansko ogromen," pravi prof. dr. Samo Stanič, vodja Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. "Razprostira se na površini 3000 km², kar je nekje med šestino in sedmino Slovenije. Na tleh je mreža 1660 talnih detektorjev, ima 24 posebnih teleskopov za merjenje šibke fluorescenčne svetlobe, ki jo plazovi delcev v zraku povzročajo. Volumen zraka ima torej osnovnico 3000 km² in 15 km višino, kar je 45 000 km³. To je veliko. Za primerjavo, vse vode v Jadranskem morju je 35 000 km³."
Če želimo izvedeti smer, iz katere so kozmični delci prileteli, in njihovo energijo, je potrebno lastnosti atmosfere poznati čim bolje. Pomembno je vedeti, kje so oblaki, kje so aerosoli in kakšne vrste so, kje nemara potekajo razelektritve.
Stanje atmosfere se spremlja z različnimi napravami, zelo pomembno vlogo imajo lidarski sistemi. Ti laserski radarji streljajo svetlobne pulze v atmosfero in na podlagi odboja te svetlobe lahko razberemo, od česa se je odbila in na kateri višini. Prav konstrukcija štirih lidarskih postaj za merjenje lastnosti atmosfere predstavlja ključni prispevek slovenske ekipe v kolaboraciji Pierre Auger. Za vrhunske raziskave kozmičnih delcev ekstremnih energij so Zoisovo nagrado skupaj prejeli trije fiziki prof. dr. Andrej Filipčič, ki smo ga v Podobah znanja že gostili, prof. dr. Samo Stanič in prof. dr. Marko Zavrtanik.
Lidarski sistemi se glede na svoj namen med seboj tudi razlikujejo. Poleg lidarjev za kolaboracijo Pierre Auger in za observatorij Polje teleskopov Čerenkova (Cherenkov Telescope Array), so na Univerzi v Novi Gorici razvili še tri druge lidarje. Dva sta v aktivni uporabi.
"Eden je v prostorih Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini, drugi pa na observatoriju na Otlici," razlaga, prof. Samo Stanič. "Sta precej različni napravi. Eden omogoča identifikacijo delcev, drugi pa pregledovanje atmosfere."
Z njihovo pomočjo se danes opravljajo najrazličnejše zanimive raziskave, od raziskav burje v Vipavski dolini do vloge aeorosolov biološkega izvora pri nastanku oblakov.
Vabljeni k poslušanju.
901 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Z lidarskimi sistemi, razvitimi v Sloveniji, lahko raziskujemo tako kozmične delce kot tudi burjo, pravi prejemnik Zoisove nagrade prof. dr. Samo Stanič.
Razumevanje nenavadnih pojavov v vesolju je lahko tesno povezano z razumevanjem pojavov tu na Zemlji. Vprašanja, ki jih znanosti denimo zastavljajo eksotični kozmični delci visokih energij, ki potujejo skozi vesolje in se občasno zaletijo tudi v Zemljino atmosfero, zahtevajo, da atmosfero zelo podrobno poznamo. Potem jo namreč lahko uporabimo kot orjaški detektor.
"Naš detektor [Observatorija Pierre Auger] je dejansko ogromen," pravi prof. dr. Samo Stanič, vodja Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. "Razprostira se na površini 3000 km², kar je nekje med šestino in sedmino Slovenije. Na tleh je mreža 1660 talnih detektorjev, ima 24 posebnih teleskopov za merjenje šibke fluorescenčne svetlobe, ki jo plazovi delcev v zraku povzročajo. Volumen zraka ima torej osnovnico 3000 km² in 15 km višino, kar je 45 000 km³. To je veliko. Za primerjavo, vse vode v Jadranskem morju je 35 000 km³."
Če želimo izvedeti smer, iz katere so kozmični delci prileteli, in njihovo energijo, je potrebno lastnosti atmosfere poznati čim bolje. Pomembno je vedeti, kje so oblaki, kje so aerosoli in kakšne vrste so, kje nemara potekajo razelektritve.
Stanje atmosfere se spremlja z različnimi napravami, zelo pomembno vlogo imajo lidarski sistemi. Ti laserski radarji streljajo svetlobne pulze v atmosfero in na podlagi odboja te svetlobe lahko razberemo, od česa se je odbila in na kateri višini. Prav konstrukcija štirih lidarskih postaj za merjenje lastnosti atmosfere predstavlja ključni prispevek slovenske ekipe v kolaboraciji Pierre Auger. Za vrhunske raziskave kozmičnih delcev ekstremnih energij so Zoisovo nagrado skupaj prejeli trije fiziki prof. dr. Andrej Filipčič, ki smo ga v Podobah znanja že gostili, prof. dr. Samo Stanič in prof. dr. Marko Zavrtanik.
Lidarski sistemi se glede na svoj namen med seboj tudi razlikujejo. Poleg lidarjev za kolaboracijo Pierre Auger in za observatorij Polje teleskopov Čerenkova (Cherenkov Telescope Array), so na Univerzi v Novi Gorici razvili še tri druge lidarje. Dva sta v aktivni uporabi.
"Eden je v prostorih Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini, drugi pa na observatoriju na Otlici," razlaga, prof. Samo Stanič. "Sta precej različni napravi. Eden omogoča identifikacijo delcev, drugi pa pregledovanje atmosfere."
Z njihovo pomočjo se danes opravljajo najrazličnejše zanimive raziskave, od raziskav burje v Vipavski dolini do vloge aeorosolov biološkega izvora pri nastanku oblakov.
Vabljeni k poslušanju.
Gostja tokratne oddaje Podobe znanja portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, zdajšnja predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in predsednica Komisije za nacionalne Zoisove nagrade za znanost. Plodno je tudi njeno znanstveno in raziskovalno udejstvovanje. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek je vrhunska strokovnjakinja na področju molekularnih in znotrajceličnih mehanizmov, ki so ključni pri nastanku raka in rakavih metastaz. Še posebej se osredotoča na vlogo proteaz in njihovih inhibitorjev v različnih fizioloških in patoloških stanjih, posebej pri raku dojke in pljuč ter pri možganskih tumorjih. Izsledki njenih raziskav se že uvajajo v klinično prakso, tako v diagnostiki kot v terapiji, kjer igrajo vlogo biomarkerjev. V zadnjem obdobju se intenzivno posveča preučevanju rakastih matičnih celic, posebej matičnih celic glioblastomov, ki so v veliki meri odporne na terapijo. Za svoje delo je letos prejela Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: NIB
Gost tokratne oddaje Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Marko Topič, vodja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektorniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Za svoje vrhunske znanstveno raziskovalno delo je leta 2008 prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju znanosti. Že vso kariero je prof. Marko Topič tesno vpet tudi v mednarodne tokove. Je nosilec dvajsetih evropskih in devetih bilateralnih raziskovalnih projektov ter predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko. Kot predavatelj redno gostuje tudi v Združenih državah Amerike. Z letošnjim letom je postal še redni član Inženirske akademije Slovenije. S prof. dr. Markom Topičem se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Jože Suhadolnik
V oddaji Podobe znanja je tokrat gostja pred mikrofonom svetovno priznana raziskovalka komunikacije in vedenja žuželk doc. dr. Meta Virant Doberlet, vodja oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Za svoj pomembni prispevek k področju je pred dvema letoma prejela nagrado lnsect Drummer Lifetime Achievement Award in lani nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo. Meta Virant Doberlet že vso kariero intenzivo sodeluje s številnimi priznanimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami po svetu. Tako denimo že vrsto let deluje kot gostujoča profesorica na Univerzi v Cardiffu, od leta 2010 pa tudi v skupini za entomološke raziskave v kmetijstvu v San Micheleju v Italiji, v okviru katere pomaga pri razvoju alternativnih, trajnostnih metod za omejevanje širjenja nekaterih vrst škodljivcev. Z doc. dr. Meto Virant Doberlet se je pogovarjala Nina Slaček.
V oddaji Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev tokrat gostimo prof. dr. Aleša Udeta, vodjo odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan. Je tudi ustanovitelj Laboratorija za humanoidno in kognitivno robotiko, ki od leta 2012 deluje v okviru odseka. Raziskovalno se prof. dr. Aleš Ude posveča razvoju robotov za pomoč ljudem v naravnem okolju, predvsem različnim vidikom robotskega učenja, kot sta denimo učenje s posnemanjem in učenje s samostojnim raziskovanjem. Pomembno delo je opravil tudi pri razvoju robotskega vida. Je avtor več kot sto znanstvenih člankov. Sodeloval je pri organizaciji več odmevnih konferenc s področja robotike, med njimi največje svetovne konference s področja humanoidne robotike, ki je leta 2011 potekala na Bledu. S prof. dr. Alešem Udetom se je pogovarjala Nina Slaček.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Tokrat se bomo sprehodili skozi srednji vek, zlasti na naših tleh, pred mikrofon smo namreč povabili arheologa in zgodovinarja Tomaža Nabergoja iz Narodnega muzeja, kjer dela kot kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka. Posebej se je, ob drugem, poglabljal v srednjeveško plemstvo in viteštvo na Slovenskem, v doktorski disertaciji je obravnaval srednjeveško orožje in bojno opremo iz Ljubljanice. Bil je soavtor dveh odmevnih razstav, in sicer Vitez, dama in zmaj ter Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov. Tomaža Nabergoja je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš. Vabljeni k poslušanju!
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja se bomo mudili v Monoštru v slovenskem Porabju na Madžarskem, kjer smo se pogovarjali z novinarjem, pisateljem in jezikoslovcem Francekom Mukičem, enim od najbolj dejavnih pripadnikov tamkajšnje slovenske skupnosti. Francek Mukič je v sedemdesetih letih kot eden prvih Porabcev diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po vrnitvi na Madžarsko je postavil na noge slovenski radio v Monoštru; literarno je ustvarjal že od sedemdesetih let dalje in nato leta 2005 objavil prvi porabski roman Črnošolec. Veliko dela je opravil tudi na jezikoslovnem področju, zlasti z objavo Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskega slovarja.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Čez nekaj dni bo dopolnil osemdeset let Beneški Slovenec doktor Viljem Černo, profesor slovenščine in italijanščine, pesnik in predvsem eden najodličnejših kulturnih in sploh narodnih buditeljev v Beneški Sloveniji v zadnjih petdesetih letih. Ob njegovem visokem jubileju bomo v PODOBAH ZNANJA tokrat znova objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in ga prvič prevajali pred leti.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov