Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O vlogi socialnih inovacij danes s sociologinjo dr. Srno Mandič.
Sodobne družbe se danes srečujejo s številnimi problemi in izzivi; od podnebno ekološke krize, širokega uvajanja tehnologij umetne inteligence do naglega širjenja vse bolj negotovih oblik dela, če naštejem le nekaj, med seboj zelo raznolikih primerov. A vse bolj jasno se kaže, da rešitve, ki so bile nekdaj, v drugačnih družbenih pogojih, učinkovite, danes pogosto ne zadoščajo več. Potrebno je iskati nove odgovore ali prilagoditi stare.
Ljudje so se pravzaprav skozi vso zgodovino na vsakokratne pogoje in omejitve odzivali z iskanjem novih pristopov oziroma z novimi reinterpretacijami že poznanih načinov delovanja, povezovanja, vzpostavljanja skupnosti. Govorimo o socialnih oziroma družbenih inovacijah. Gre za pojem, ki je pri nas sorazmerno spregledan, čeprav nam njegova konkretna vsebina nikakor ni neznana; sem lahko namreč prištejemo celo paleto različnih pristopov, od socialnih podjetij do najrazličnejših novih oblik organiziranja in družbene participacije.
Kako socialne inovacije nagovarjajo sodobni družbeni trenutek in kaj lahko ponudijo, smo v tokratnih Podobah znanja preverili v pogovoru s sociologijo dr. Srno Mandič s Centra za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
"Da v nekem konkretnem okolju s konkretnimi ljudmi gradimo, vzpostavljamo socialne inovacije, to prinaša novosti, to prinaša tveganja. To prinaša tudi veliko pogovarjanja, skupnega učenja in povezovanja. Ljudje, ki se tega lotijo, vzpostavijo nek skupnostni odnos. "
898 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
O vlogi socialnih inovacij danes s sociologinjo dr. Srno Mandič.
Sodobne družbe se danes srečujejo s številnimi problemi in izzivi; od podnebno ekološke krize, širokega uvajanja tehnologij umetne inteligence do naglega širjenja vse bolj negotovih oblik dela, če naštejem le nekaj, med seboj zelo raznolikih primerov. A vse bolj jasno se kaže, da rešitve, ki so bile nekdaj, v drugačnih družbenih pogojih, učinkovite, danes pogosto ne zadoščajo več. Potrebno je iskati nove odgovore ali prilagoditi stare.
Ljudje so se pravzaprav skozi vso zgodovino na vsakokratne pogoje in omejitve odzivali z iskanjem novih pristopov oziroma z novimi reinterpretacijami že poznanih načinov delovanja, povezovanja, vzpostavljanja skupnosti. Govorimo o socialnih oziroma družbenih inovacijah. Gre za pojem, ki je pri nas sorazmerno spregledan, čeprav nam njegova konkretna vsebina nikakor ni neznana; sem lahko namreč prištejemo celo paleto različnih pristopov, od socialnih podjetij do najrazličnejših novih oblik organiziranja in družbene participacije.
Kako socialne inovacije nagovarjajo sodobni družbeni trenutek in kaj lahko ponudijo, smo v tokratnih Podobah znanja preverili v pogovoru s sociologijo dr. Srno Mandič s Centra za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
"Da v nekem konkretnem okolju s konkretnimi ljudmi gradimo, vzpostavljamo socialne inovacije, to prinaša novosti, to prinaša tveganja. To prinaša tudi veliko pogovarjanja, skupnega učenja in povezovanja. Ljudje, ki se tega lotijo, vzpostavijo nek skupnostni odnos. "
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili geologinjo Nino Zupančič, profesorico na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Ukvarja se s petrologijo in geokemijo, posebej preučuje geološko zgodovino Pohorja in je o tem objavila vrsto znanstvenih člankov in razprav. Doktorica Zupančičeva je dejavna tudi na področju geoarheologije, skupaj s slovenskimi arheologi je sodelovala pri raziskovanjih bronastodobnih, rimskih in drugih najdišč. Z geologinjo Nino Zupančič se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost literarni teoretik doktor Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za Slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Raziskovalno se ukvarja s kanonizacijo v literaturi, s teorijo vrednotenja in s sistemsko teorijo književnosti. Dović je proučeval delo slovenskega avantgardista Antona Podbevška, ves čas tudi proučuje fenomen nacionalnega v literaturi. Z literarnim teoretikom Marijanom Dovićem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja osemdeset let slovenski filozof, zaslužni profesor ljubljanske univerze, doktor Božidar Debenjak. V počastitev njegovega jubileja v tokratnih Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga s profesorjem posneli in prvič predvajali pred leti. Debenjak je doktorat opravil na temo o odtujitvi v Engelsovi filozofiji, prevajal je marksistične filozofske tekste, posebej poglobljeno je preučeval filozofijo zgodovine. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Albina Kristla s Fakultete za farmacijo, kjer predava predmete s področja farmacevtske tehnologije in biofarmacije. Je predstojnik Katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko; preučuje interakcije med zdravilnimi učinkovinami ter njihove interakcije s hrano in prehranskimi dopolnili, ukvarja se s procesi vstopanja učinkovin v organizem in z njihovim metabolizmom. S farmacevtom Albinom Kristlom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost kemik doktor Stojan Stavber,vodja laboratorija za organsko in bioorgansko kemijo na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se s tako imenovano zeleno kemijo. Tam študirajo do okolja prijazne moderatorje in reagente. Preučujejo selektivno uvajanje halogenih elementov, zlasti fluora v organske molekule. Njihovi izsledki so pomembni za številne industrijske veje v prizadevanjih za trajnostni razvoj. S kemikom Stojanom Stavberjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost zgodovinar doktor Jurij Perovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Preučuje slovensko politično zgodovino v burnem obdobju od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Je avtor šestih znanstvenih monografij, objavil je več kot šestdeset znanstvenih člankov in samostojnih sestavkov v monografskih publikacijah. Zgodovinarja Jurija Perovška je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo prestavili strojnika doktorja Janeza Kopača, profesorja za področje obdelovalne tehnike na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Kopač je predstojnik katedre za menedžment obdelovalnih tehnologij in laboratorija za odrezavanje ter vodja programske skupine za trajnostni razvoj. Ukvarja se z različnimi področji proizvodnega strojništva: med drugim s sodobnimi rezalnimi materiali in orodji, z visokohitrostno obdelavo in ekonomičnostjo proizvodnje in z uvajanjem senzorike v proizvodne procese. Strojnika Janeza Kopača je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
To pomlad bo obhajal sedemdesetletnico slovenski akademik profesor Uroš Skalerič, mednarodno priznani raziskovalec na področju stomatologije, zato bomo v PODOBAH ZNANJA objavili intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Skalerič je preučeval zobno sklenino, zlasti vzroke in epidemiologijo parodontalne bolezni, pri ljubljanski stomatološki kliniki pa je ustanovil Center za stomatološke raziskave. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
To pomlad obhaja častitljivih 85 let ugledni slovenski biolog Kazimir Tarman, zato v tokratnih PODOBAH ZNANJA znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Tarman je bil dolgoletni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Utemeljil je raziskovalno delo na področju ekologije živali pri nas in ustanovil laboratorij za biologijo tal. Pripravlja Štefan Kutoš.
V teh dneh obhaja 75-letnico ugledni slovenski raziskovalec, kemik doktor Božo Plesničar. V tokratnih Podobah znanja zato znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Plesničar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pozornost mednarodne strokovne javnosti je zbudil s tem, ko je kot prvi na svetu sintetiziral divodikov trioksid. Pripravlja Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja življenjski jubilej, 75-letnico priznana slovenistka profesorica Ada Vidovič Muha, zato v Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga z njo posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Profesorica Vidovič Muha se je raziskovalno ukvarjala z mnogimi jezikovnimi področji od teorije knjižnega jezika do zgodovine našega jezikoslovja. Delovala je Inštitutu Frana Ramovša, nato pa na ljubljanski Filozofski fakulteti. V zavest širše javnosti se je zapisala kot zagovornica kar najširše skrbi za našo materinščino. Pripravlja Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov